Zvišanje minimalne plače se družini z otroki ne pozna
Pregled vpliva interakcije davčnih bremen in socialnih transfejev kaže, da višja plača ne pomeni nujno več razpoložljivega dohodka
Če se posamezniku, ki v enostarševski družini skrbi za enega ali dva otroka, ki hodita v vrtec in osnovno šolo, plača zviša z minimalne na 75 odstotkov povprečne, se bo razpoložljivi dohodek družine zmanjšal, kaže pregled interakcije davčnih bremen in socialnih transferjev, ki so ga pripravili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
To je le eden izmed podatkov v poročilu, ki so ga v Službi za analize in razvoj na ministrstvu pripravili na za Slovenijo nadgrajenem modelu OECD TaxBEN. Je prvo te vrste, v katerem so analizirali, kako med seboj učinkujejo prihodki (od nič do dvesto odstotkov povprečne plače), dohodnina, prispevki za socialno varnost in socialni transferji ter subvencije na razpoložljivi dohodek najpogostejših tipov družin in samskih oseb v Sloveniji ter na njihovo blaginjo.
»Ob zvišanju plače se poveča razpoložljivi dohodek le pri samskih osebah in parih brez otrok. Pri družinah z otroki se zvišanje plače v razponu med polovico povprečne plače in povprečno plačo ne izrazi nujno tudi v povečanju razpoložljivega dohodka. Ta ugotovitev je pomembna tako za blaginjo družin kot tudi z vidika spodbud za delo in vidika rasti produktivnosti. Poročilo tudi pokaže, da je past brezposelnosti (delež izgubljenega dohodka ob zaposlitvi) v Sloveniji relativno visoka,« so izsledke komentirali na ministrstvu. Pregled jim bo omogočal celovitejši uvid v učinke politik in relevantnih kazalnikov. Do zdaj takšnega orodja ni bilo in je bila pri pripravi različnih ukrepov interakcija med davčnim sistemom in sistemom socialnih transferjev le delno upoštevana.
Z zvišanjem minimalne plače se razpoložljivi dohodek zvišuje samskim osebam in parom brez otrok, družinam z otroki, pa naj bodo eno- ali dvostarševske, pa ne, kaže pregled, ki so ga pripravili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Kombinacija davčnih bremen in socialnih transferjev pripelje celo do tega, da pri določenih zneskih dvig plače pomeni zmanjšanje razpoložljivega dohodka. Poročilo, ki je prvo te vrste, bo namenjeno predvsem celovitejšemu spremljanju sistemov in učinkov politik.
Pri Pregledu vpliva interakcije dohodnine, socialnih prispevkov in socialnih transferjev na razpoložljivi dohodek družin in samskih oseb ter njihovo blaginjo, ki so ga v Službi za analize in razvoj MDDSZ pripravili še v prejšnjem mandatu, so proučevali povezave med prihodki, davčnim sistemom (dohodnina, prispevki za socialno varnost), socialnimi transferji (denarna socialna pomoč, otroški dodatek, državne štipendije) in subvencijami (najemnine, plačila vrtca, prehrane v osnovni in srednji šoli, plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje, kritje razlike do polne vrednosti storitev) pri najpogostejših tipih družin in samskih osebah v Sloveniji z izbrano kombinacijo delovne aktivnosti odraslih članov družin pri ravneh plač od nič do dvesto odstotkov povprečne plače.
»Poročilo temelji na za Slovenijo nadgrajenemu modelu OECD TaxBEN. Ta ministrstvu omogoča izdelavo celovitejših pregledov in zagotavlja istočasno spremljanje tako komponent razpoložljivega dohodka in subvencij kot tudi za politike relevantnih kazalnikov, kot so učinki povišanja plač (na primer povišanja minimalne plače), višine socialnih transferjev, spodbude za delo ter davčni primež,« so pojasnili na MDDSZ. Objavljali ga bodo enkrat na leto ter tudi ob vsaki spremembi v sisteme davkov in socialnih transferjev. Priznavajo, da je bila pri vseh dosedanjih ukrepih in uvajanjih novih politik interakcija med davčnim sistemom in socialnimi transferji le delno upoštevana.
Kaj so pokazali tabele in grafi? »Ključna ugotovitev je, da se ob zvišanju plače poveča razpoložljivi dohodek le pri samskih osebah in parih brez otrok. Medtem se pri družinah z otroki dvig v razponu med polovico (50 odstotkov) povprečne plače in povprečno plačo, nujno ne odrazi tudi v dvigu razpoložljivega dohodka. Pri izračunu so upoštevani vsi socialni transferji, tako v denarju kot tudi v naravi (subvencije). Ta ugotovitev je pomembna tako za blaginjo družin kot tudi z vidika spodbud za delo ter z vidika rasti produktivnosti. Poročilo tudi pokaže, da je past brezposelnosti (to je delež izgubljenega dohodka ob zaposlitvi) v Sloveniji relativna visoka,« so odgovorili na MDDSZ.
Konkretneje – za samske osebe začne višina razpoložljivega dohodka naraščati pri 60 odstotkih povprečne plače, pri paru brez otrok pri 70 odstotkih. Za enostarševsko družino z enim ali dvema otrokoma, ki hodita v vrtec in osnovno šolo, se višina razpoložljivega dohodka in subvencij do 70 oziroma do 90 odstotkov povprečne plače zmanjšuje. Če sta otroka dijak in študent, je višina do 80 odstotkov povprečne plače razmeroma stabilna. Za dvostarše
• Le pri samskih in parih brez otrok se zvišanje plače linearno izraža kot višji neto dohodek.
• Pregled bodo objavljali enkrat na leto in ob spremembah v sistemih davkov in socialnih transferjev.
vsko družino (pri kateri se predpostavlja, da je en starš brezposeln) z enim ali dvema otrokoma v vrtcu in šoli razpoložljivi dohodek do 80 odstotkov povprečne plače nekoliko pada, pri povprečni plači pa se vrne na enako vrednost, kot je znašala pri 40 odstotkih povprečne plače.
Zanimala jih je tudi past nizkih plač, ki meri delež dodatnega zaslužka. Ta se izgubi zaradi višjih davkov ali nižjih socialnih transferjev, ko se osebi plača zviša. Največ bruto zaslužka se izgubi pri povišanju z minimalne na 75 odstotkov povprečne plače – pri enostarševski družini z dvema otrokoma celo 104 odstotke, pri paru z dvema otrokoma 100 odstotkov, kar pomeni, da se z višjo bruto plačo razpoložljivi dohodek zniža oziroma ostane nespremenjen.
Računali so tudi tako imenovano past brezposelnosti, ki kaže, da se v primeru, da se brezposelna oseba zaposli za polni delovni čas za plačo v višini od 60 do 80 odstotkov povprečne plače, pridobi 17,5 odstotka bruto zaslužka.