Poziv k ponovni uvedbi kratkotrajnih bolniških dopustov
Tridnevna bolniška odsotnost brez obiska zdravnika pomeni olajšanje za paciente in razbremenitev zdravstva
Pravica do kratkotrajne, tridnevne bolniške odsotnosti z dela enkrat na leto in v enem delu brez potrdila zdravnika se je konec maja iztekla. Medtem ko so v nekaterih ambulantah zaradi tega zaznali bistveno zmanjšanje obremenitev za zdravnike, drugje ukrepa niso občutili. V Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) so vlado včeraj pozvali, naj razmisli o nadaljevanju tovrstne prakse debirokratizacije.
Brigite Ferlič Žgajnar
V ZZS se je pravica do kratkotrajne bolniške odsotnosti brez obiska zdravnika izkazala kot praktična in zelo učinkovita, saj je pisanje potrdil za do tridnevne bolniške odsotnosti povsem birokratska obremenitev zdravstva, ki mu mora zdravstveno osebje po nepotrebnem namenjati čas. Prepričani so, da je ukrep v času veljave omogočil opazno razbremenitev zaposlenih v zdravstvenih ustanovah, zato so ti lahko več časa namenili svojemu primarnemu delu – zdravljenju.
Aleksander Stepanović, direktor Zdravstvenega doma (ZD) Škofja Loka in strokovni vodja Osnovnega zdravstva Gorenjske, je povedal, da ukinitev kratkotrajne bolniške ne pomeni bistveno povečanega obsega dela: »Žal je tudi v času veljave to vedel le malokdo in nekateri delodajalci so še vedno zahtevali bolniški list«. Direktor ZD Maribor in zdravnik Jernej Završnik je dejal, da se mu zdi tak ukrep smiseln predvsem za jesenski in zimski čas, ko se kroženje virusov poveča in so tudi obremenitve v ambulantah večje.
Zbornica: Ukrepa ima še precejšen potencial
»Vsaka takšna bolniška je bolnikom prihranila en ali dva obiska pri zdravniku. Glede na relativno malo pacientov, ki so ukrep izko
ristili, je potencial takšne rešitve v smislu dodatnega zmanjšanja administrativnih obremenitev ambulant na primarni ravni še velik. Nujno pa bi bilo dodatno informiranje ter ozaveščanje pacientov in delodajalcev o tej možnosti, ko bo spet uvedena,« so zapisali na zbornici.
Iz izkušenj so kratkotrajni bolniški dopusti nujni v primeru blagih zdravstvenih težav, pri katerih večinoma tudi ni potreben pregled pri zdravniku, ampak izzvenijo spontano s počitkom. Veliko kratkotrajnih do enodnevnih bolniških odsotnosti pacienti izkoristijo tudi zaradi pregledov in preiskav na sekundarni ravni. Urejanje kratkotrajne odsotnosti v domeni osebnega zdravnika je tako administrativna in nepotrebna obremenitev, zato bi bilo smiselno, da se pravico do izkoriščanja odsotnosti z dela uredi na način, ki zdravstva ne bo dodatno obremenjevalo, pravijo na zbornici. »Dosedanje izkoriščanje bolniškega dopusta brez potrdila zdravnika, ki je bilo omogočeno le enkrat na leto, je tudi preprečevalo, da bi ljudje to pravico zlorabljali.«
Lani je opisano možnost izkoristilo 21.600 posameznikov, pov
prečno pa so bili odsotni dva dni in pol. V prvih treh mesecih letos pa je bilo v kratkotrajnem bolniškem dopustu brez zdravniškega potrdila 11.450 zaposlenih.
Še več ukrepov za razbremenitev zdravstva
Nadomestilo za kratkotrajno odsotnost je bilo financirano iz državnega proračuna, taka rešitev pa je bila po oceni strokovne službe Zavoda za zdravstveno zavarovanje nesistemska. V tujini sta uveljavljena predvsem dva koncepta kratkih odsotnosti, so za Dnevnik spomnili na ZZZS. Ena možnost so
nadomestila v breme delodajalca, druga pa tako imenovani čakalni dnevi, ki bremenijo delavca. Morebitna nova slovenska ureditev bi zahtevala razmislek in soglasje socialnih partnerjev, so dodali.
V ZZS pa predlagajo še več ukrepov, ki bi razbremenili zdravstvo na primarni ravni. Podoben admi
nistrativni ukrep bi bil potreben pri dolgotrajnih bolniških odsotnostih, pri katerih se zdravniki ukvarjajo z administracijo, čeprav gre v primeru odsotnosti, daljše od enega meseca, predvsem za odnos med zavarovancem in zavarovalnico, ki pokrije stroške takšne odsotnosti. Prav tako se na
zdravnike po nepotrebnem prenaša odgovornost pri zagotavljanju medicinsko-tehničnih pripomočkov za paciente. Predlagajo rešitev, da bi zdravnik opredelil, kaj pacient potrebuje, za redno izdajo pripomočkov bi nato lahko skrbela usposobljena medicinska sestra ali plačnik ZZZS.
• Zbornica: Ukrep se je izkazal za praktičnega in učinkovitega.
• Nekateri delodajalci so kljub temu zahtevali bolniški list.
• Podobno rešitev predlagajo tudi za dolgotrajne bolniške odsotnosti.