O vstopu v politiko ne razmišlja
Joc Pečečnik Po prodaji Interblocka priložnost vidi v lesu, čisti energiji, golfu, turizmu – Kdo je v vladi, ga ne zanima
Joc Pečečnik, ki je pred kratkim prodal svojo družbo Interblock, sumi, da je ob nakupu 13-odstotnega deleža Cinkarne Celje trčil ob interese stricev iz ozadja, in poudarja, da je ponudba za prodajo bežigrajskega stadiona še vedno na mizi ministrstva za kulturo.
Pred leti je igralniški mogotec napovedoval, da bo po prodaji podjetja odšel v pokoj. Interblock je zdaj prodal ameriškim kupcem, neuradno za 300 milijonov evrov, v pokoj pa se mu ne mudi. Pravi, da je oddal boljšo ponudbo za 13 odstotkov delnic Cinkarne kot Avstrijci in čakal samo še na zapisnik o sklenjenem poslu, zdaj pa sliši, da bo DUTB od te prodaje odstopila.
O uspešni prodaji Interblocka je dejal, da je dobil bistveno več čestitk iz tujine kot iz Slovenije. Na vprašanje, ki mu ga postavljajo vsi, kam bo naložil denar, pa odgovarja, da veliko priložnost vidi v integraciji lesne industrije. »Moj načrt je, da bi v verigo povezal vse od gozda do končnega produkta, modularne hiše iz lesa.« Mikajo ga še naložbe v male hišne vodikove elektrarne, nepremičnine, poteguje se za velik investicijski projekt v Benetkah, vlagal bi tudi v zapuščene vasi na Hrvaškem in v njih razvijal ekskluzivno ekološko turistično ponudbo. Velike načrte ima z golfom, vplačal je aro za nakup golfišča Arboretum v Volčjem Potoku, posel pa bo končan konec meseca.
Svojo avanturo s Plečnikovim stadionom razume kot napako. »Ne trdim, da interesi tistih, ki nas pri projektu ovirajo, niso legitimni. Moti pa me, da se država izogiba vlogi avtoritete. Morala bi samo odločiti, ali je projekt skladen s pravili ali ni. Tega še ni naredila, vse od Pahorjeve do Golobove vlade.« Boji se, da se v času Golobove vlade z Levico v koaliciji lastnikom kapitala ne piše nič dobrega.
S prejšnjo vlado ima Pečečnik odprt sodni spor zaradi dobavljenih, a nikoli plačanih mask v vrednosti 4,8 milijona evrov. »Sploh me ne zanima, kdo je v vladi. Zanima me samo, ali so postopki v državi pravilno izpeljani ali ne.«
O vstopu v politiko ne razmišlja, napoveduje pa, da se bo z vsemi sredstvi boril, da bi poslovno okolje ohranil v vsaj takšnem stanju, v kakršnem je bilo do zdaj. »Nisem proti vladi, vendar me skrbi, da bi se uveljavila miselnost, da če delaš in ustvarjaš, te je treba onemogočiti.«
Joc Pečečnik, ki je pred kratkim prodal svojo družbo Interblock, v skrbi, da bi se stopnjevala gonja proti lastnikom kapitala, snuje obrambo. Sumi, da je ob nakupu 13-odstotnega deleža Cinkarne Celje trčil ob interese stricev iz ozadja, in poudarja, da je ponudba za prodajo bežigrajskega stadiona še vedno na mizi ministrstva za kulturo.
Pred leti je igralniški mogotec Joc Pečečnik napovedoval, da bo po prodaji podjetja odšel v pokoj. Interblock je zdaj prodal ameriškim kupcem, neuradno za 300 milijonov evrov, v pokoj pa se mu ne mudi. Oddal je ponudbo za 13 odstotkov delnic Cinkarne. Od prodajalca, Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) je dobil poziv za zvišanje ponudbe, čeprav je s prvo ponudbo presegel tekmeca iz Avstrije. »Ponudil sem še pet odstotkov več, Avstrijci pa svoje ponudbe niso zviševali. Potem so me odločevalci izbrali za kupca, čakali smo samo še zapisnik te seje, zdaj pa slišim, da bo DUTB od te prodaje odstopila. Kot pravijo, so, potem ko je bil postopek zaključen, Avstrijci ponudbo zvišali za deset tisoč evrov,« trdi Pečečnik in zagotavlja, da bo ozadje zapleta raziskal, in če bo treba podal ovadbo proti neznanemu storilcu.
Zakaj ravno Cinkarna?
Pečečnik Cinkarno ocenjuje kot dobro podjetje in v njem vidi priložnost za varno naložbo. »Želim si, da bi to podjetje, ki je že deset let na muhi avstrijskih kupcev, ostalo doma, v slovenski lasti. Podjetje dela dobro, v njem vidim priložnost za trajno naložbo, teh 13 odstotkov je začetek, in če bo mogoče, bom s ponudbo za prevzem nadaljeval,« nam je povedal Pečečnik, ki je za 13 odstotkov delnic Cinkarne ponudil 30 milijonov evrov. Podjetje ocenjuje kot zdravo, le nekaj je še takih na svetu. Ker je konkurenca zaradi vojne v Ukrajini omejena, bi z nekaj razmeroma skromnimi naložbami celjska družba po njegovem mnenju lahko še bolj zacvetela.
Bogat je, ne spodobi se, da bi ga zeblo
Sogovornik se še kako dobro zaveda, da sta epidemija covida-19 in pozneje še vojna v Ukrajini drastično spremenili svet, v katerem živimo. »Sam imam doma ogrevanje na plin in danes sem naročil, da mi dobavijo in inštalirajo še toplotno črpalko, če plina ne bo. Tudi za mamo sem nabavil toplotno črpalko. Ne spodobi se, da me zebe, če že imam denar [smeh],« pravi Pečečnik. Prepričan je, da je podjetje prodal ob pravem času, prodajni postopek je začel že pred izbruhom epidemije, ki je za dve leti ustavila vse igralnice po svetu in Interblock s približno 500 zaposlenimi je ostal brez prihodkov, a z dolgovi, ki jih je moral plačevati. »Pri tem ni nikakršne nostalgije, velikanskih skrbi in stresa sem se znebil. Zdaj se mi zdi, da sem dobil nov entuziazem, svežo energijo in končno imam v rokah kapital,« razmišlja sogovornik.
Od lesa in vodika do turizma in golfa
Pravi, da je za uspešno prodajo dobil bistveno več čestitk iz tujine kot iz Slovenije. Vsi ga sprašujejo, kam bo naložil denar. Pravi, da veliko priložnost vidi v integraciji lesne industrije. »Les je naše največje zlato, to bi morali ceniti in ga znati prodajati v obliki končnih izdelkov, ne zgolj kot surovino. Ne bi rad delal česarkoli, da bi konkuriral komurkoli v Sloveniji, saj smo vsi skupaj premajhni, da bi se spotikali drug ob drugega. Moj načrt je, da bi v verigo povezal vse od gozda do končnega produkta, modularne hiše iz lesa.«
Mikajo ga še naložbe na področju pridobivanja čiste energije iz vodika, male hišne vodikove elektrarne. Zanimajo ga tudi nepremičnine, poteguje se za velik investicijski projekt v Benetkah, kjer bi rad gradil 96 luksuznih apartmajev. V Istri na Hrvaškem pa bi rad vlagal v zapuščene vasi, kjer bi razvijal ekskluzivno ekološko turistično ponudbo.
Velike načrte ima z golfom, vplačal je aro za nakup golfišča Arboretum v Volčjem Potoku, posel bo končan 30. junija.
Kaj sporočajo arhitekti, ki lastnika ignorirajo?
V četrtek je Civilna pobuda za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki na fakulteti za arhitekturo pripravila javno tribuno o namembnosti stadiona, obnovljenega v izvirni obliki. Pečečnik kot lastnik stadiona vabila na javno tribuno ni dobil. »Predstavljajte si, da bi jaz prišel na vaš vrt, brez vašega dovoljenja in tam pripravil piknik, češ, saj to je naše. Če se bo taka kultura v Sloveniji širila, smo v veliki nevarnosti,« svari Pečečnik, ki avanturo s Plečnikovim stadionom razume kot napako.
Od leta 2007 je njegovih 12 milijonov evrov obtičalo v stadionu. Pečečnik meni, da je za projekt stadiona naredil vse, kar je od njega zahtevala država, in prepričan je, da je v tem primeru žrtev naklepnega nagajanja države vlagatelju zaradi parcialnih interesov. »Ne trdim, da interesi tistih, ki nas pri tem projektu ovirajo, niso legitimni. Moti pa me, da se država izogiba vlogi avtoritete. Morala bi samo odločiti, ali je projekt skladen s pravili ali ni. Tega še ni naredila, vse od Pahorjeve vla
de do Golobove vlade,« pravi sogovornik, ki je še vedno prepričan, da bo gradbeno dovoljenje dobil.
Prejšnja vlada je želela odkupiti bežigrajski stadion, a kupo-prodajne pogodbe Pečečnik ni želeli podpisati v zadnjem tednu, izključno zaradi, kot pravi, »higiene v odnosu do nove vlade«. Ponudba za prodajo Plečnikovega stadiona je še vedno na mizi ministrstva za kulturo in je zelo enostavno sestavljena. »Gre za 18 milijonov evrov ali pa nam plačajo z eno nepremičnino v vrednosti osem milijonov in deset milijonov kupnine. Sam si tega ne želim prodati, če pa je to želja države, sem pripravljen prodati, da ne bom moteč dejavnik v središču mesta.«
Z Janšo sodni spor, z Golobom vojna?
S prejšnjo vlado ima Pečečnik odprt sodni spor zaradi dobavljenih, a nikoli plačanih mask v vrednosti 4,8 milijona evrov. »Sploh me ne zanima, kdo je v vladi. Zanima me samo, ali so postopki v državi pravilno izpeljani ali ne. Nisem kriminalec, svoje obveznosti do države redno poravnavam in me boli, če se izkaže, da pravila v državi ne veljajo za vse enako,« pravi sogovornik. Boji se, da se v času Golobove vlade z Levico v koaliciji lastnikom kapitala ne piše nič dobrega.
»Intimno v srcu mislim, da ima Golob celo iskreno željo take zadeve v državi urediti, a se bojim, da se je prehod iz gospodarstva na oblast zgodil zelo hitro in bo imel veliko dela, da bo sestavil ekipo, ki mu bo to omogočila. Bojim se, da se okrog njega zbirajo ljudje, ki ne vlivajo veliko upanja, da se bo to zgodilo.« Pečečnikov tesni sodelavec Jure Leben je postavil in vodil stranko, iz katere je Robert Golob naredil na volitvah zmagovito Gibanje Svoboda. »Če bi bil jaz premier, bi človeku, ki mi je postavil stranko, ponudil ministrski položaj, sedanji premier pa ima očitno drugačno matematiko in drugačne poglede na te zadeve,« pravi Pečečnik.
O vstopu v politiko ne razmišlja, se bo pa z vsemi sredstvi boril, da bi poslovno okolje ohranil v vsaj takšnem stanju, kot je bilo do zdaj. »Nisem proti vladi, vendar me skrbi, da bi se uveljavila miselnost, da če delaš in ustvarjaš, te je treba onemogočiti. Še vedno upam, da se to ne bo zgodilo, me pa skrbi, da bi se nekaj takega lahko nenadzorovano zgodilo. Boj proti vladi, ki bi zagrenila življenje lastnikom kapitala, je mogoč na različne miroljubne načine, ki jih še ne želim razkrivati.«
Davek na nepremičnine se sogovorniku zdi absolutno nujen in ga zagovarja, si pa želi, da bi se vlada pri obdavčenju osredotočila na tiste, ki služijo z nepremičninami. Kakšne bodo politične posledice uvedbe tega davka, ni njegova težava, s tem naj se ukvarjajo politiki, doda sogovornik.
• Pri Pečečnikovi ponudbi za delnice Cinkarne Celje se je zapletlo.
• Priložnosti za naložbe vidi v lesu, ki ga je v Sloveniji dovolj.
• Uvedbo nepremičninskega davka absolutno podpira.
Nisem kriminalec, obveznosti do države redno poravnavam in boli me, če se izkaže, da pravila v moji državi ne veljajo za vse enako.
Joc Pečečnik