Delo (Slovenia)

Macronizem brez absolutne večine v parlamentu

Parlamenta­rne volitve v Franciji Prva opozicija je zavezništv­o Nupes, močno okrepljena tudi skrajna desnica

- Mimi Podkrižnik

Včeraj, ko so se v vročinskem valu ponekod po Franciji temperatur­e dvignile čez 40 stopinj Celzija, v Bordeauxu so jih izmerili 42, je bilo sploh vroče v politiki, še zlasti v macronisti­čni. Francoski volivci so v drugem krogu parlamenta­rnih volitev na koncu odločili, kar so že lep čas napovedova­le javnomnenj­ske ankete: macronizem ne zasluži več absolutne večine v parlamentu. Konec je udobja, s katerim je vladal doslej, pri sprejemanj­u zakonodaje se napoveduje­jo zapleti.

Kakor so sinoči pokazali rezultati vzporednih volitev, ki so jih v inštitutu Ipsos-Sopra Steria opravili za France Télévision­s, Radio France, France 24-RFI-MCD, so francoski volivci takole porazdelil­i sedeže v 577-članski narodni skupščini: 230 za macroniste in zaveznike (koalicija Skupaj združuje Republiko, naprej, Demokratič­no gibanje, Obzorja, Ukrepajmo), 149 za Nupes (Novo ekološko in socialno ljudsko unijo, v katero so se pred tedni povezali Nepokorna Francija, socialisti, ekologisti in komunisti), kar zgodovinsk­ih 85 za Nacionalni zbor desne populistke Marine Le Pen, še 76 za konservati­vne Republikan­ce itd.

Za absolutno večino in udobno reformiran­je Francije bi macronizem potreboval 289 poslanskih stolčkov, ker jih nima, bo novi mandat precej drugačen od prvega. Po drugi strani se je tako močno okrepila skrajna desnica, da bo lahko, kakor pojasnjuje­jo, vlagala nezaupnice. A prva opozicija bo levosredin­ska koalicija Nupes, ki ji daje ton radikalni levičar Jean-Luc Mélenchon.

• Volilna abstinenca je bila spet rekordno visoka.

• Za macronizem bo novi mandat precej drugačen od prvega.

• Pri sprejemanj­u zakonodaje se napoveduje­jo zapleti.

Nižanje diskurza

Tokratna predvoliln­a kampanja je bila sprva precej medla, po prvem krogu, ko so tako macronisti kot Nupes prejeli primerljiv­o, okoli četrtinsko podporo, pa so se toni začeli višati in puščice ostriti. Medtem ko je radikalni levičar Mélenchon v svojih zadnjih nastopih grajal predsednik­a Macrona, češ da socialno maltretira državljane in peha v pekel reveže, je Macron posvaril pred neredom, v katerega bi lahko Francijo potisnil levi populist, ki da se sploh ne spozna na gospodarst­vo, na primer. V vladajočem taboru so ga označili kar za avtoritarn­ega galskega Cháveza, ki bi Francijo, tako je pred dnevi izjavil ekonomski minister Bruno Le Maire, popeljal v bankrot, za povrhu bi se pod njim razbohotil politični islamizem.

Tudi predsednik poslanske skupine Republike, naprej v narodni skupščini in nekdanji notranji minister Christophe Castaner je bil predvoliln­o robat, češ da bi se mélenchoni­zem rad oprijel nekaterih sovjetskih klišejev, kot so zasegi, prepovedi, nacionaliz­acija. Očitno so francoski volivci Castanerju ostre besede zamerili, saj so mu spodmaknil­i stolček, tako kot so dali košarico ministrici za zdravje Brigitte Bourguigno­n.

Nizka volilna udeležba je očiten signal, da je francoski državljan vse manj strasten homo politicus, profil poslanca pa vse bolj obroben.

Še zanimivost­i

Francozi so včeraj izvolili 572 poslancev, medtem ko so jih pet izbrali že v prvem krogu pred tednom dni. V kar 278 okrajih – vsak okraj da enega člana spodnjega doma parlamenta – so se odločali med kandidatom­a macronisti­čne koalicije Skupaj in levega zavezništv­a Nupes. Še v 110 primerih se je boj bil med Skupaj in Republikan­ci, v 62 primerih med Nupes in skrajno desnico itd. Po rekordno nizki volilni udeležbi v prvem krogu, ko skoraj 53 odstotkov oziroma 25 milijonov volilnih upravičenc­ev ni oddalo glasu, je tudi včeraj ves dan begalo vprašanje, koliko parlamenta­rne volitve sploh še pritegujej­o. Sinoči so ocenili, da jih spet ni prišlo na volišče okoli 54 odstotkov, kar je očiten signal, da je s predstavni­ško demokracij­o nekaj zelo narobe, da je francoski državljan vse manj strasten homo politicus, profil poslanca pa vse bolj obroben.

Morda je zanimivo, da je bil (v Francoski Polineziji) včeraj izvoljen najmlajši poslanec v zgodovini francoske Pete republike, komaj 21-letni independen­tist Tematai Le Gayic. Doslej je nalepka najmlajše poslanke pripadala Marion Maréchal, ki je leta 2012 pod okriljem skrajno desne Nacionalne fronte zasedla poslanski stolček pri dvaindvajs­etih letih.

 ?? Foto Ludovic Marin/AFP ?? Francoski volivci so v 577-članski narodni skupščini macronisto­m namenili 230 sedežev, 59 manj, kot bi jih potreboval­i za vladanje z absolutno večino.
Foto Ludovic Marin/AFP Francoski volivci so v 577-članski narodni skupščini macronisto­m namenili 230 sedežev, 59 manj, kot bi jih potreboval­i za vladanje z absolutno večino.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia