Finančni trgi se odzivajo na spremembo
Borzni pogled Ameriški indeks S&P 500 je letos upadel že za dobrih 20 odstotkov, v bližino 3800 točk
qwqw qwqw
Gibanje in volatilnost cen delnic predstavljata nekakšen kratkoročni šum – delniški trg namreč šele čez čas postane diskontni mehanizem za gospodarstvo. Čeprav so finančni trgi zelo dober indikator pričakovanj, vlagatelji vseeno ne morejo videti vseh ovir ali predvideti vseh možnih dogodkov, zato prilagoditve cen, v obe smeri, trajajo dlje in se pogosto razvijajo v fazah.
V splošnem velja, da delnicam upade vrednost, medtem ko dolarju in obveznicam naraste, kadar centralne banke začnejo zategovati pas in zmanjševati likvidnost na trgu. Delnice slej ko prej upadejo, ko bančniki posežejo po dvigu obrestnih mer, saj se zmanjša likvidnost, denar pa se preseli v varna zatočišča, tako imenovana safe haven.
Za petino zmanjšan borzni indeks
Ameriški indeks S&P 500 je skladno s spremembo ameriške monetarne politike letos upadel že za dobrih 20 odstotkov in se trenutno giblje pri okoli 3800 indeksnih točkah. Indeks se hitro približuje zelo pomembni podporni liniji pri 200-dnevnem drsečem povprečju (SMA) pri okoli 3500 točkah, ki velja za enega najpogosteje uporabljenih indikatorjev pri tehnični analizi za prepoznavanje dolgoročnega trenda.
Preboj te linijske podpore bi povzročil še večji kolaps cen delnic ter prehod v daljši medvedji trend. Ameriška centralna banka Fed se tega seveda zaveda, zato še vedno pazljivo ravna pri svojih odločitvah in napovedih.
Indeks je sicer v preteklosti večkrat testiral in kratkoročno tudi prebil to linijo, ampak ni dolgo ostal pod tem ključnim pragom in je običajno prinesel hitre preobrate kmalu po testiranju. Čeprav pretekli podatki niso nikoli zagotovilo za prihodnje gibanje, je zaradi dolžine izračuna gibanja pomemben indikator za pričakovanja.
Na obvezniškem trgu so donosnosti, tako kratkoročnih kot tudi dolgoročnih papirjev, na nivojih iz leta 2018, ko je Fed zadnjič posegel po dvigu obrestne mere. Zanimivo je, da je trenutni kazalnik večkratnika dobičkov (P/E) v indeksu S&P 500 pri 18, kar je bilo tudi v letu 2018. Vlagatelji so očitno prepričani, da je korelacija med delniškim multiplikatorjem ter obrestnimi merami stabilna, in jo zato vrednotijo podobno.
Recesija kot inflacijski protistrup
Ameriška centralna banka je zaradi rekordne inflacije agresivno posegla po trgu in zvišala ključno obrestno mero za 0,75 odstotne točke, kar je sicer največji posamični dvig od novembra leta 1994. Odločitev Feda je bila pričakovana glede na visoko ameriško inflacijo, ki je maja dosegla 8,6 odstotka, kar je največ v zadnjih 40 letih.
Trg ni pretirano odreagiral, saj so dvigi pričakovani, poleg tega pa je Fed pri svojih napovedih uporabil zelo previden ton, kar je nekoliko pomirilo vlagatelje.
Glavno vprašanje še vedno ostaja, kako pomiriti inflacijske pritiske. Glede na podatke je trenutna inflacija še vedno v osnovi povzročena zaradi šoka na strani ponudbe, na katero pa ima centralna banka le posreden vpliv. Monetarna politika lahko seveda vpliva na znižanje inflacije, ampak v primeru znižane ponudbe mora posredovati na strani povpraševanja in ga znižati, da se trg uravnovesi. V splošnem je recesija naravni protistrup za visoko inflacijo.