Rešiti, kar se rešiti da
Stavka Boj za novinarsko in uredniško avtonomijo – Šele po »depolitizaciji« v širše spremembe zakona o RTV Slovenija
Če so se na Kolodvorski ob začetku prejšnjega sklica državnega zbora spraševali, kako v prihodnje zagotoviti dodatna sredstva za oddaje RTV Slovenija, so zdaj zaposleni postavljeni pred dejstvo, da so številne preprosto ukinjene oziroma včeraj skrajšane na zgolj nekaj minut. Za to sta se na dan stavke odločila odgovorna urednica informativnega programa Jadranka Rebernik in generalni direktor Andrej Grah Whatmough.
Oddaji Dnevnik in Odmevi sta bili skrčeni na le nekaj vesti, s sporeda se je včeraj povsem poslovil tudi Tednik. Oddaje Studio City na sporedu ni že več tednov. »Glede na odziv javnosti, podporo in enotnost kolektiva upam, da to ni pogreb, ampak da nam bo uspelo rešiti to, kar javna televizija predstavlja. Da nam bo uspelo rešiti strokovnost, dobre kadre in dobre oddaje, ker sta pravica in resnica na naši strani in da temačna stran ne bo zmagala,« je s tresočim glasom pred RTV Slovenija svoj govor končala urednica in voditeljica oddaje Tednik Jelena Aščić.
Da poteze vodstva razumejo kot resno oviranje stavke in cenzuro, so opozorili zbrani, ki so pričakovali, da bosta Rebernikova in Grah Whatmough svojo odločitev včeraj pojasnila na seji programskega sveta. A to so na željo Graha Whatmougha – večino v svetu imajo njemu in prejšnji Janševi koaliciji naklonjeni svetniki – zamaknili na današnji dan.
»Whatmough pejd domough,« je bilo mogoče prebrati na enem od transparentov na večernem shodu, ko so zbrani pozvali tudi k odstopu »njegovih« programskih svetnikov. Ti namreč odločajo o imenovanju in razreševanju vodstva.
Razmere v uredništvu televizijskega informativnega programa se slabšajo, novinarji poročajo o kaotičnosti in preobremenjenosti, od novega leta je odšlo že več kot 30 zaposlenih. »Želimo opozoriti, da želimo rešiti, kar se rešiti da,« je ključni razlog za stavko navedla novinarka in voditeljica Ksenija Horvat ter nadaljevala, da tega ne morejo storiti sami ter da potrebujejo moderen in jasen zakon o RTV Slovenija, ki bo omogočal njihovo neodvisno novinarsko delo, in tudi pomoč javnosti.
Zakon o RTV Slovenija, s katerim bi »depolitizirali« upravljanje RTV Slovenija, so že vložili poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levice. »Po tem ko bo kriza vodstva odpravljena, bo nastopil tudi čas za finančno reorganizacijo in premislek o tem, kaj želimo od javne RTV Slovenija ter kdo in koliko bo to plačal,« je dejal Robert Golob, predsednik vlade, ki je, čeprav bodo prej morali obravnavati še dva predloga sprememb SDS, optimist, da jim bo do konca leta to uspelo rešiti.
Na vprašanja, kaj bo nato sledilo, v koaliciji še ne odgovarjajo, a pritrjujejo, da bo nujno treba uvesti širše spremembe zakona o RTV Slovenija, s katerimi se bodo lotili tudi vprašanja financiranja. S tem naj se ne bi ukvarjali, dokler bo Grah Whatmough zasedal mesto generalnega direktorja. »Zaradi splošne draginje menimo, da to ni prvo politično vprašanje,« pravi ministrica za kulturo Asta Vrečko o zviševanju RTV-prispevka, ki je od leta 2012 zamrznjen.
Predhodnik sedanjega generalnega direktorja Igor Kadunc, ki je začel kampanjo za uskladitev RTV-prispevka, poudarja, da lahko sredstva država zagotovi tudi s financiranjem manjšinskih programov oziroma poplačilom sredstev za višje stroške dela, ki izhajajo iz stavkovnega sporazuma iz leta 2018. »Če pridejo pravi ljudje, in jaz jih vidim,« je po njegovem mnenju mogoče vrniti tudi zaupanje v RTV Slovenija. Nekaj več težav vidi zaradi odhoda več kakovostnih kadrov, a ostaja optimist.
• Vodstvo je na dan stavke skrajšalo dolžino dnevnoinformativnih oddaj.
• Tudi od zakonodajalcev zahtevajo nujnost ukrepanja za ohranitev javnega servisa.
• Premier upa, da se bodo razmere uredile do konca leta.