Elektrifikacija je lahko rešitev dveh kriz
Predlogi za omejitev cenovne krize in odvisnosti od ruskih energentov
Medtem ko se Evropska unija trudi blažiti vzroke in posledice podnebnih sprememb, jo je zmotila nova kriza, visoke cene plina in drugih fosilnih energentov, ki jih je povzročila ruska invazija na Ukrajino. Cene energije so se v EU v enem letu zvišale za 40 odstotkov. A obstaja svetla točka: pospešena energetska tranzicija in elektrifikacija lahko EU potegneta iz obeh kriz. »Pospešiti moramo elektrifikacijo naših gospodarstev, da spet postanemo neodvisni, povečamo energetsko varnost in se spopademo s podnebnimi spremembami,« pravi Jean-Bernard Lévy, predsednik Eurelectrica, združenja več kot 3500 evropskih proizvajalcev, distributerjev in dobaviteljev elektrike.
Prvi predlog združenja je pospešeno vlaganje v proizvodnjo čiste in obnovljive elektrike. Energetika je na poti do 85-odstotne ogljične nevtralnosti do leta 2030. Vendar dodatek od 550 do 1268 gigavatov moči obnovljivih virov v načrte, glede na strategijo REPowerEU, ne bo dovolj. Nujno je treba pospešiti izdajanje dovoljenj za obnovljive vire in zagotoviti kvalificirano delovno silo, ki jih bo sposobna postaviti najmanj za 550 GW do leta 2030.
Vložiti bo treba 1200 milijard evrov
Vse, kar lahko, naj poganja elektrika, je drugo priporočilo. Elektrifikacija je gotovo najboljša rešitev za energetsko in podnebno krizo, menijo v Eurelectricu. Nujno je treba pospešiti uvajanje toplotnih črpalk, elektrolizatorjev, predvsem za sektorje, v katerih neposredna uporaba elektrike ni mogoča, pametne infrastrukture za polnjenje električnih vozil in hranilnikov energije, kar je zdaj skoraj popolnoma zastalo. Vse te tehnologije omogočajo tudi stabilnost omrežij, če so pametno upravljane. Proučiti pa je treba tudi ozka grla v dobavah surovin za hitrejšo elektrifikacijo prometa.
Za postavitev vse proizvodnje elektrike in posodobitev omrežij, da bodo lahko podpirala ogljično nevtralno in decentralizirano električno prihodnost, bo treba v EU do leta 2030 vložiti skoraj 1200 milijard evrov. Za to pa morajo biti naložbe varne. Zdaj se investitorji srečujejo z intervencijami, ki rušijo prodajni trg, povratnimi mehanizmi in omejitvami prodajnih cen, kar zmanjšuje naložbe v energetski prehod in škoduje varnosti dobav. »Varovati moramo celovitost, konkurenčnost in jasnost enotnega evropskega energetskega trga,« pravijo v Eurelectricu.
Investitorjem je treba zagotoviti varnost s predvidljivimi, dolgoročnimi, stabilnimi, transparentnimi in tržnimi okviri. Tako bodo spet vzpostavili zaupanje v uspešnost naložb v čisto energijo in obnovljive vire energije. Vse to naj velja tako za proizvodnjo elektrike kot za hranilnike energije, pretvorbo elektrike v druge oblike energije in ponudbo fleksibilnosti. Verjetno bo za to treba nekoliko okrepiti klirinške banke.
Finančne podpore za skupne naložbe
Brez naložb v omrežja ne bo šlo, opozarjajo v Eurelectricu in dodajajo veliko skrb, da so naložbe v omrežja upočasnjene. Zato predlagajo večji dostop do evropskega denarja, pospešitev izdajanja dovoljenj in umeščanja v prostor.
V omrežja bo treba do leta 2030 namreč vložiti kar od 375 do 425 milijard evrov. Omrežja je treba posodobiti, da bodo mogoče nove storitve za uporabnike, da bodo zanesljiva tudi v ekstremnem vremenu in odporna proti kibernetskim grožnjam. Omrežja je treba tudi digitalizirati.
V času visokih cen energije ter nepredvidljivih skokov ali padcev cen, se je treba vprašanja dostopnosti energije za potrošnike ustrezno lotiti. Pri tem pomaga pospešitev uvajanja ukrepov učinkovite uporabe energije. Poleg tega morajo odgovorni pri potrošnikih doseči tudi sprejemanje koristi energetskega prehoda. Evropski zeleni dogovor predvideva dostopnost, energetsko odpornost in varnost dobav ter tudi okrepitev vloge potrošnikov v zeleni prehod. V Eurelectricu predlagajo tudi finančne podpore za skupne naložbe potrošnikov, predvsem ranljivih skupin. Predlagajo tudi poenotenje davkov in prispevkov glede na čistost energije, podpore prenovi stavb in posodobitvi sistemov daljinskega ogrevanja. Grelniki na plin pa bi morali biti izvzeti iz subvencijskih shem.
• Z elektriko bi lahko odpravili podnebno in cenovno krizo.
• Vlagati bo treba v obnovljive vire in omrežja.
• Izplača se prenoviti stavbe in sisteme daljinskega ogrevanja.
Pospešiti moramo elektrifikacijo, da spet postanemo neodvisni, povečamo energetsko varnost in se spopademo s podnebnimi spremembami. Jean-Bernard Lévy, predsednik Eurelectrica