Agresorju se je treba upreti z demokracijo
Evropske krize Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je prepričana, da ima vitalna in demokratična Ukrajina perspektivo v EU
V delu predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen se v zadnjih mesecih prepletajo velike krize, posledice ruskega napada na Ukrajino in energetska preobrazba na stari celini. O tem je govorila v pogovoru s skupino bruseljskih dopisnikov evropskih časopisov, tudi Dela.
Za Bruselj je prelomna odločitev s konca prejšnjega tedna, ko je evropska komisija predlagala, da bi Ukrajina pa tudi Moldavija – Gruzija mora izpolniti še nekaj pogojev – dobili uradni status kandidatk za članstvo. To bo predvidoma potrjeno na vrhu EU konec tedna. Unija bo sodelovala v orjaškem projektu povojne obnove Ukrajine, ki bo po nekaterih ocenah stal več sto milijard evrov. »Prijatelji in zavezniki Ukrajine jo bomo obnovili. V našem strateškem interesu je, da dinamična demokracija premaga grozno vojno in da na mejah ne bo spodletela država,« je ocenila.
V Bruslju hočejo predvsem kanalizirati globalne pobude EU, mednarodnih finančnih institucij, OECD, G20 in prijateljev Ukrajine, kot so Kanada, ZDA in Združeno kraljestvo. »Radi bi zagotovili, da bo načrt za obnovo Ukrajine jasen in da bodo naložbe takoj povezane z reformami,« je povedala. Prepričana je, da je okrevanje Ukrajine v vitalnem interesu EU. »Uspešna in dinamična, svobodna in neodvisna Ukrajina je veliko boljša za nas kot nasprotno,« je ocenila nemška krščanska demokratka. Odločitev Bruslja o Ukrajini temelji na doseženem napredku in reformah v zadnjih osmih letih.
Je delujoča parlamentarna demokracija in njena administracija uspešno deluje, je prepričana Ursula von der Leyen. »Reforme so bile uspešne, kar se vidi pod stresnim testom vojne, v vsakodnevnem sodelovanju z Ukrajino, v delovanju občin, regij in vladne ravni. Ukrajina je naredila veliko pri reformah v pravosodju. Vzpostavljene so institucije, zdaj pa morajo biti napolnjene z življenjem. Radi bi videli izvajanje zakonodaje, boj proti korupciji in oligarhom ali njihovemu vplivu,« je povedala.
Z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino so dobile evropsko perspektivo države, ki so v vojni ali ne nadzirajo dela svojega ozemlja. Bi lahko postale članice? »Nikoli ne smemo dovoliti, da bi Putin določal, kako bo videti EU in kako bomo organizirali našo sosedsko politiko,« je povedala. V senci odločitev o treh deželah iz vzhodnega partnerstva je Zahodni Balkan, ki doživlja zastoj na poti proti EU. Ursula von der Leyen je opozorila, da je nekaj držav Zahodnega Balkana pred tremi državami, ki dobivajo evropsko perspektivo. »Nekaj jih je že globoko v pogajanjih. Poglejte Črno goro, poglejte Srbijo,« je zatrdila. Izrazila je tudi upanje, da bo sprejeta rešitev z Bolgarijo v zvezi s Severno Makedonijo (in posledično tudi Albanijo).
Veliko je odvisno od dosežkov držav
»Bosna in Hercegovina ima evropsko perspektivo, ima štirinajst prednostnih nalog, ki morajo biti narejene. Če jih bo končala, bo dosegla pristopna pogajanja,« je povedala. To da dokazuje, da je pristopni proces uveden in da je veliko odvisno od razvoja v državah, ki prosijo za članstvo. Kot primer je navedla Slovaško in Turčijo. Obe sta dobili evropsko perspektivo leta 1999. Pet let pozneje je Slovaška postala članica
EU. »Naredila je vse, da bi ji uspelo z ogromno nacionalno enotnostjo in da bi napredovala. Turčija je danes dlje od EU, kot je bila prej. Odvisno je od volje, enotnosti in dosežkov države,« je povedala.
S prihodnjimi širitvami je povezano tudi delovanje EU, sprememba odločanja z odpravo pravice veta. Z njegovo uporabo Bolgarija blokira začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo. »Kako vidimo prihodnost EU: je to prihodnost s širitvijo in pod katerimi pogoji? Z odločanjem s kvalificirano večino ali s soglasjem?« je opozorila na dileme. O tem se je razpravljalo med konferenco o prihodnosti Evrope in državljani da si želijo spremembe. »Korak naprej h kvalificirani večini bi morali narediti na področju zunanje politike. V hitro spreminjajočem se svetu potrebujemo evropski glas pri številnih dogodkih. Žalostno je videti, da EU prepogosto molči, ker nismo dosegli soglasja,« je ocenila.
Ali bi bilo za kandidatke bolje, da bi se najprej na posameznih področjih postopno povezovale z EU in da bi se vzpostavila evropska politična skupnost, kot je predlagal francoski predsednik Emmanuel Macron? Ursula von der Leyen se veseli razprave na vrhu EU, da bo izvedela več podrobnosti o tem konceptu. »Toda širša Evropa ni zamenjava oziroma konkurenca širitvenemu procesu ali širitveni metodologiji, ki je bila posodobljena pred dvema letoma. Je bolj prožna, hitreje lahko napreduješ s poglavji v grozdih. Lahko tudi nazaduješ, če ni rezultatov. V novi metodologiji je več dinamike in ves Zahodni Balkan se je vključil vanjo,« je povedala.
Demokracija ni samoumevna
Bistveno vlogo da ima vladavina prava in je med vrednotami EU, ki nas ob enotnem trgu povezujejo kot politično unijo. »Kdor se želi pridružiti, je v njegovem in našem interesu, da deluje po teh vrednotah. V EU vidimo, da demokracija ni samoumevna. Zmeraj je treba delati za to in zagotoviti spoštovanje standardov. Nikoli ni popolna, lahko pa jo izboljšamo,« je ocenila. V tem kontekstu potekajo tudi razprave z madžarsko in poljsko vlado. EU da ne bo nikoli utrujena od zagotavljanja vladavine prava, ima tudi instrumente, da to zagotovi. Za države, ki se želijo pridružiti, pa da je conditio sine qua non.
Lahko posledice vojne, energetska in prehranska kriza omajejo podporo politiki EU glede Ukrajine? »Ponosni smo lahko, kako močno so EU in evropski državljani enotni v odločnosti pri podpori Ukrajini proti agresiji, brutalnemu vojaškemu napadu v 21. stoletju v našem sosedstvu, in kako ljudje v Evropi občudujejo in podpirajo pogum Ukrajincev pri obrambi svoje svobode, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti,« je dejala. Tudi šest svežnjev sankcij proti Rusiji ima podporo. »To je seveda velik stres tudi za nas. Obramba demokracije ima ceno. A najpomembneje je, da se demokracija postavi proti avtokratom in agresorju,« je prepričana.
Konkretna cena je očitna predvsem na energetskem področju, z draginjo. V času, ko Moskva prekinja dobave plina, so v Bruslju pripravili načrt REpowerEU za premik od Rusije k bolj zanesljivim dobaviteljem. S predsednikom ZDA Joejem Bidnom je bil sklenjen dogovor o dodatnih dobavah utekočinjenega plina. »Šla sem v Izrael in Egipt za več dobav plina. Norveška krepi dobave, tudi Azerbajdžan, to napoveduje Alžirija,« je povedala. Veliko vlogo da ima energetska učinkovitost. »Če znižamo zgolj temperaturo gretja za dve stopinji ali poleti za enako zvišamo temperaturo hlajenja, bi nadomestili celotne dobave Severnega toka 1,« je ponazorila pomen varčevanja.
Putinova igra moči
Tretji steber, ob novih dobaviteljih in varčni porabi, so velike naložbe v obnovljive vire energije, ki je tako čista kot domača, kar zagotavlja zanesljivo preskrbo. »To je kombinacija, s katero bomo neodvisni. Bo težko … A ko bomo nekega dne gledali nazaj, bomo rekli, da smo se z naložbami v prihodnost usmerjene, čiste tehnologije in dobave energije rešili odvisnosti od ruskih fosilnih goriv,« je dejala. Opozorila je tudi, da nas Putin poskuša izsiljevati in da se gre igro moči. Za EU sta po njenih besedah najpomembnejša priprava kriznih načrtov in vzpostavljanje povezav, da bi se več plina lahko pretakalo z juga.
Kaj pa učinkovitost sankcij proti Rusiji, bi morali vključiti tudi plin? Povedala je, da že imamo embargo na premog, nakupe nafte pa zmanjšujemo za 90 odstotkov. Z REPowerEU bo Unija hitro zmanjšala nakupe ruskega plina. »V prvem četrtletju so bile ruske dobave zmanjšane za 30 odstotkov. Smo na dobri poti, da se rešimo odvisnosti od ruskega plina,« je dejala. Sankcije so prizadele tudi ruski finančni sektor. »Vidite, kako obupno poskuša ruska centralna banka stabilizirati položaj in gre globoko v rezerve,« je povedala. Sankcije Rusiji tudi onemogočajo posodabljanje gospodarstva »Ruska letalska flota leti skoraj le še v Rusiji. Nima varnostnih certifikatov, ker so ostali brez posodobitev,« je pojasnila. Težave imajo z rezervnimi deli za avtomobilsko industrijo. Po šestih svežnjih bi se v njenih očeh morali osredotočiti na odpravljanje vrzeli, izogibanje sankcijam in majhne popravke.
• Na vrhu EU konec tedna kandidatski status Moldaviji in Ukrajini.
• Ukrajina je osem let uspešno sprejemala reforme in napredovala.
• Energetska preobrazba za neodvisnost od ruskih fosilnih goriv.
V hitro spreminjajočem se svetu potrebujemo evropski glas pri mnogih dogodkih. Žalostno je videti, da EU prepogosto molči, ker nismo dosegli soglasja.
Nikoli ne smemo dovoliti, da bi Putin določal, kako bo videti EU in kako bomo organizirali našo sosedsko politiko. Ursula von der Leyen