Francija ne več samo po meri Emmanuela Macrona
Po volitvah Novi sestav narodne skupščine, ki bo začel zasedati 28. junija, je močno fragmentiran
Francozi so na parlamentarnih volitvah predsedniku Emmanuelu Macronu primazali zaušnico; tako je mogoče povzeti izide nedavnih volitev, ki so jih po dvokrožnem sistemu izpeljali minuli dve nedelji. Macronisti in somišljeniki, povezani v koalicijo Skupaj, so na koncu dobili samo relativno večino v narodni skupščini, kar prinaša novo dinamiko na politični sceni. Nič ne bo šlo več tako zlahka, kakor je zadnjih pet let gladko po svoji meri krojila Francijo vladajoča struja, z absolutno prevlado v spodnjem domu parlamenta. Že predsedniške volitve pred dvema mesecema bi morale biti nekakšna budnica za novega starega predsednika Emmanuela Macrona. Aprila je resda vnovič zmagal, a z nekoliko grenkim priokusom – zaradi milijonov volilnih upravičencev, ki niso glasovali, in prav tako milijonov tistih, ki so ga pred petimi leti podprli, v drugo pa so mu obrnili hrbet. Zdaj so nemalo imen macronizma poslali tudi iz parlamenta, čeprav je koalicija Skupaj z 246 poslanci dobila relativno večino v narodni skupščini, po drugi strani pa je vanjo vstopilo mnogo novih obrazov pod znamko levega zavezništva Nupes (Nova ekološka in socialna ljudska unija) kot prve opozicijske sile (kar 142 poslancev). Na tretjem mestu se je »zgodovinsko« okrepil Nacionalni zbor, ki ga vodi desna populistka Marine Le Pen – po novem bo sedelo v parlamentu 89 skrajnih desničarjev –, komaj na četrtem mestu so se s 64 poslanci znašli Republikanci ... O novem sestavu parlamenta, ki bo začel uradno zasedati 28. junija, je mogoče povzeti, da je fragmentiran kot še nikoli v peti republiki.
Kombinacije in zahteve
Potem ko v nedeljo ponoči, po prvih objavah rezultatov, ni manjkalo ne evforije ne razočaranja, se je včeraj začelo povolilno kombiniranje in slišati je bilo prve zahteve. Nekateri opozicijski poslanci, tako na radikalno levi kakor na skrajno desni, so se oglasili, češ da bi morala odstopiti predsednica vlade Élisabeth Borne. Političarka, ki je premiersko taktirko prevzela pred kakšnim mesecem, je bila v nedeljo resda izvoljena za poslanko (v Calvadosu), in vendar ne manjka očitkov, da je diskreditirana, ko pa macronizem nima več absolutne večine v parlamentu. Po fiasku, ki ga je doživel v nedeljo, da bi morali odstopiti tudi vsi ministri ... Medtem že na glas preigravajo, kdo bo vodil katero poslansko skupino, koliko jih sploh bo, kdo iz opozicije bi lahko vodil kakšno komisijo, zlasti tisto za finance, itd. Francoska politika vstopa v novo strastno poglavje, ki bo, kot so komentirali v Le Mondu, gotovo naporno sploh za vladajoči tabor, saj je bil doslej vajen malone hegemonije, ne pa kompromisov in iskanja konsenza. Pričakovati je, da bo, morda sproti, od primera do primera, iskal zavezništvo in ga najbrž našel predvsem med konservativnimi Republikanci, kar bržkone pomeni, da se bo moral še za kak odtenek ali več nagniti v desno ...
Kaj pa reformiranje Francije?
Emmanuel Macron si je že pred volitvami 2017 zadal nalogo reformirati Francijo, in to na malone vseh področjih. Marsikaterega cilja ni mogel uresničiti, saj je izbruhnila pandemija, še prej so se mu postavili po robu rumeni jopiči. Po novem bo vse ne le težje, ampak domala nemogoče, zato ne preseneča, da so rezultat nedeljskega drugega kroga v predsednikovem taboru označili za pekel. Zatikalo se bo pri vsakem zakonskem predlogu, kmalu je pričakovati blokado pri potrjevanju pokojninske reforme, paraliza bo popolna. Lahko se zgodi, da novi sklic parlamenta, kot je slišati, ne bo zdržal niti leto dni ... V predsednikovi bližini se zavedajo, kakor je za izjavila vladna predstavnica za odnose z javnostjo Olivia Grégoire, da so »razočarali določeno število Francozov, sporočilo je jasno « . Slišati je, da bo Macron za dobro demokracije zamenjal najmanj tri ministre, ki v nedeljo niso bili izvoljeni, in se bo v nekaj dneh odločil tudi o usodi aktualne predsednice vlade Élisabeth Borne.
• Zaušnica Emmanuelu Macronu.
• Noben tabor nima absolutne večine, zato je pričakovati blokade pri sprejemanju zakonodaje.
• Nekateri so napovedali predčasne volitve.
Rok trajanja novega parlamenta je negotov, saj a priori ni jasno, katero politično zavezništvo bi lahko nagovorilo večino, torej najmanj 289 poslancev.