Delničarjem NLB dividenda v dveh delih
Skupščina banke Brez zapletov – Lastniki so potrdili vse predlagane sklepe
Lastniki NLB bodo prejeli 2,50 evra bruto dividende na delnico, je včeraj sklenila skupščina delničarjev naše največje banke, konec leta pa naj bi po besedah predsednika uprave Blaža Brodnjaka prejeli še eno dividendo, če ne bo drugih naložbenih načrtov. »Proti koncu leta sledi še ena skupščina in takrat tudi druga polovica izplačila dividend. Če pa bi se takrat pojavile velike naložbene priložnosti, se bomo o tem pogovorili z lastniki. Ampak za zdaj je predvideno, da bo dividenda izplačana, kot je bilo napovedano,« je po skupščini, ki je potrdila vse predloge, dejal Brodnjak. Delničarji naj bi tako letos skupaj prejeli pet evrov dividende na delnico, za kar bo banka namenila sto milijonov evrov bilančnega dobička, preostali del ostaja nerazporejen.
Pol milijarde bilančnega dobička
Bilančni dobiček NLB za lansko leto znaša 458 milijonov evrov in vključuje čisti dobiček v višini 208 milijonov evrov. »Rezultati so dobri, banka je v dobri kondiciji, kapitalsko trdna in močno likvidna,« je dejal Brodnjak, ki meni, da bo v prihodnjem obdobju veliko priložnosti tako za organsko kot neorgansko rast, zato se želijo z lastniki pogovarjati dvakrat na leto. NLB si prizadeva, da bi delničarjem do leta 2025 izplačala 500 milijonov evrov dividend, so pojasnili v banki.
Po Brodnjakovih besedah so pred nami turbulentni časi, vendar sta bančni sektor in slovensko gospodarstvo nanje dobro pripravljena, celoten bančni sistem je trdno kapitaliziran in zelo dobro likviden, slovensko gospodarstvo je med najmanj zadolženimi, prebivalstvo prav tako.
Glede morebitnih novih prevzemov po nakupu Sberbanke in Komercialne banke je prvi mož NLB dejal, da si banka prizadeva pridobiti svež kapital, zato iščejo možnosti za izdajo podrejenih obveznic za kapital Tier2 in dodatnega podrejenega instrumenta AT1. »Priložnosti se bodo pojavile na več trgih v regiji. Za zdaj nimamo na mizi nič konkretnega, si pa želimo, da bi se vladi uspelo dogovoriti o nerešenih vprašanjih med Slovenijo in Hrvaško, s čimer bi se NLB omogočil vstop na ta trg. S tem bi lahko postala edina regijska platforma in bi lahko spremljala trgovinske, blagovne in finančne tokove v regiji,« je dodal.
Skupščina se je seznanila tudi s poročilom o prejemkih organov NLB, potrdila spremembe statuta banke in sprejela politiko o zagotavljanju raznolikosti organa upravljanja in višjega vodstva banke.
Kaj bo z ležarinami
Potem ko se je Deželna banka Slovenije odločila za ukinitev ležarin na denarne vloge, nas je zanimalo, ali bo to storila tudi NLB. »Umik ležarin je odvisen od tega, ali bo Evropska centralna banka (ECB) umaknila negativne obrestne mere. V trenutku, ko se bo to zgodilo, se bodo banke temu prilagodile. Računali smo, da se bo umik iz negativnega območja zgodil že julija, zdaj ECB napoveduje dvig obresti za 0,25 odstotne točke. Temu se bomo prilagodili z znižanjem ležarine, v nadaljevanju pa jo bomo ukinili.«
Slovensko gospodarstvo si je lani znatno opomoglo, rast pa se pričakuje tudi letos, v najnovejšem poročilu o gospodarskem stanju v Sloveniji ugotavljajo na Slovensko-nemški gospodarski zbornici. Zaradi gospodarskih posledic pandemije covida-19 in ruskega napada na Ukrajino se je sicer zmanjšala pričakovana stopnja rasti za letos na 3,9 odstotka.
Kljub temu je 68 odstotkov nemških podjetij v Sloveniji zadovoljnih z gospodarskimi razmerami in jih ocenjujejo kot dobre, je na včerajšnji novinarski konferenci zbornice dejala njena predsednica Dagmar von Bohnstein. Manj optimistična so podjetja glede dogajanja v prihodnosti, saj jih 41 odstotkov pričakuje, da se bodo gospodarske razmere v Sloveniji poslabšale, 28 odstotkov pa jih meni, da se bodo izboljšale.
Po besedah Bohnsteinove bo 31 odstotkov anketiranih podjetij letos povečalo naložbe v Sloveniji, 48 odstotkov jih bo predvideno višino načrtovanih naložb ohranilo. Prav tako jih 31 odstotkov za letos zahodom,« je po novinarski konferenci v izjavi za medije dejala predsednica zbornice.
Med prednostmi Slovenije je navedla tudi produktivnost in usposobljenost delovne sile, infrastrukturo, možnosti za raziskave in razvoj ter razpoložljivost in kakovost lokalnih dobaviteljev. Glede izobrazbene strukture delavcev bi si sicer na zbornici želeli več praktične izobrazbe.
Kot največje slabosti Slovenije nemška podjetja vidijo še vedno togo delovno zakonodajo in visoke stroške dela, kritična so tudi do slovenskega davčnega sistema.