Predrzne žeparke prazno denarnico celo prinesejo nazaj
Tatvine Večja koncentracija ljudi na enem mestu je za storilce tovrstnih dejanj idealna priložnost
V Ljubljani so letos že opazili nekaj žepark, ki jih zadnji dve leti zaradi odsotnosti turistov skoraj ni bilo. Po koronskem predahu so se v Slovenijo namreč vrnili turisti, kar bo skoraj zagotovo zanimalo tudi tolpe, ki se nelegalno preživljajo s krajami.
V Ljubljani so tako že imeli nekaj primerov žeparskih tatvin, ki jih opažajo tudi turistični vodniki, ti so o tem že spregovorili v javnosti. »Za žrtve si izbirajo turiste, najraje azijske, ki nosijo s seboj več denarja,« je slišati. Po njihovem gre za izključno ženske, večinoma srednjih let, pa tudi mlajše, ki prežijo na turiste, ko se ti premikajo, in takrat brskajo pa njihovih jaknah, nahrbtnikih, stranskih torbicah.
V Ljubljani leta 2019 nekaj sto žeparskih tatvin
»Lahko povemo, da je bilo v zadnjem turistično obiskanem letu 2019 na širšem območju Ljubljane nekaj sto tovrstnih tatvin. V zadnjih dveh letih jih nato zaradi odsotnosti turistov skoraj ni bilo. Policijska uprava Ljubljana trenutno ne opaža povečanega pojava žeparskih tatvin, posamezne pa smo v zadnjih dveh mesecih že zaznali,« je pojasnila Aleksandra Golec, tiskovna predstavnica PU
Ljubljana. Potrdili so, da so sumljive osebe že zaznali drugi, s katerimi sodelujejo pri reševanju tovrstne problematike, denimo prav turistični vodniki. »Ponovni pojav tovrstnih tatvin pripisujemo dejstvu, da se je po ukinitvi ukrepov za varovanje zdravja znova povečalo število turistov v mestu. Večja koncentracija ljudi na enem mestu je namreč za storilce tovrstnih dejanj idealna priložnost, saj tatvine lahko izvedejo precej neopazno,« je povedala predstavnica ljubljanskih policistov in dodala, da velika večina oškodovancev tatvino opazi šele, ko prejme sporočilo o dvigih na bankomatu ali pa pogreši svoj mobilni telefon.
Žeparke največkrat delujejo v parih ali skupinah, in sicer najprej opazujejo okolico, se zlijejo s skupino ljudi, nato pa ena izvede tatvino, ukradeno blago takoj poda sostorilki, ta pa tretji osebi. Ukradeni telefoni in denarnice tako zelo hitro zamenjajo nekaj rok. »Po dejanju odvzete predmete pregledajo, vzamejo gotovino, kartice ali mobilne telefone, nato pa denarnice odvržejo ali jih celo prinesejo nazaj do oškodovanca s pretvezo, da so jih našle.« Do leta 2019, ko so bile tovrstne tatvine dokaj pogoste, se je izkazalo, da je bila večina storilk tujih državljank, predvsem z območja Balkana, ki so del večje dobro organizirane skupine.
Organizirani tatovi vedno delujejo v skupinah.
Na Gorenjskem žeparskih tatvin še ne zaznavajo in tako je po besedah Bojana Kosa, tiskovnega predstavnika Policijske uprave Kranj, že od začetka koronskega obdobja. »Takrat je bilo to aktualno predvsem na območju Blejskega jezera. Število primerov sicer ni bilo problematično, so pa žeparji oziroma pogosto žeparke kazniva dejanja običajno izvajali na pešpoti ob jezeru med kazinojem in grajskim kopališčem, kjer se zbira in zadržuje največ turistov.« Tudi tam so opazili enak modus operandi: prva krade, sostorilka pa opazuje okolico in prevzame ukradene stvari. »Policisti bodo v okviru vsakoletnih sezonskih aktivnosti poostrili nadzor na javnih površinah in okrepili sodelovanje tako z mestnim redarstvom kot ponudniki turističnih storitev,« je opozoril
Kos. Dodal pa je, da je več kot žeparskih tatvin vsako leto priložnostnih tatvin, ko tako domači kot tuji gosti na bolj obiskanih turističnih destinacijah, predvsem na obalah jezer, v kampih, na terasah lokalov, stvari puščajo brez nadzora. Tako izginevajo kolesa, skiroji, torbice, nahrbtniki in podobno.
Po besedah tiskovne predstavnice Anite Leskovec tudi na Policijski upravi Koper za zdaj ne opažajo enakih združb žeparjev kot v Ljubljani. »Pred leti smo imeli nekaj primerov v Postojni in okolici, predvsem pri Postojnski jami, vendar med epidemijo in po njej takšnih primerov nismo obravnavali,« je pojasnila. Se pa na Obali srečujejo predvsem s tatvinami na plažah, iz vozil in gostiln, največ seveda med poletno turistično sezono. Tudi tu je več priložnostnih tatvin, ko gostje stvari puščajo brez nadzora.
S seboj ne nosite večjih količin gotovine
Tovrstne žeparske združbe delujejo povsod, kjer so turisti. Da ne postanete njihova žrtev, s seboj ne nosite večjih količin gotovine, ne plačujte z gotovino in pazite na plačilne kartice, PIN-kod pa ne shranjujete s karticami. Pazite na osebno prtljago, nosite jo čim bolj ob telesu, nahrbtnike je najbolje nositi pred seboj ali imeti takšne, ki imajo tako imenovane skrite zadrge; ročna torbica naj bo vedno zaprta in nikoli je ne puščajte brez nadzora, denarnico in dokumente pa nosite čim bolj ob telesu in ne v torbicah, še posebej ne v zunanjih žepih. Izogibajte se množici. Imejte v mislih, da storilci uporabljajo efekt presenečenja in hitrosti, izkoristijo nepazljivost žrtve. »Če opazite, da ste žrtev kaznivega dejanja, si poskušajte čim bolj zapomniti, kako so bili storilci videti, če ste jih opazili, dejanje pa takoj prijavite na telefonsko številko 113. Takoj tudi poskrbite za preklic bančnih kartic in tako preprečite zlorabe,« svetujejo policisti.
Izkazalo se je, da je bila večina storilk tujih državljank, predvsem z območja Balkana, ki so del večje dobro organizirane skupine.