Parki v soseskah naj ostanejo nepozidani
Urbanizem V nekaterih četrtih rastejo preveliki in previsoki (vila) bloki, opozarjajo v gibanju LOM
»Javni, odpri in zeleni prostori, parki, morajo biti ljudem na voljo blizu njihovega doma in službe, tako da so jim dosegljivi peš in v kratkem času. V času nekdanje Jugoslavije so se načrtovalci dobro zavedali pomembnosti odprtih prostorov za kakovostno bivanje, kar se odlično vidi v zasnovah ljubljanskih sosesk, ki so bile zgrajene v obdobju med letoma 1960 in 1990.« Tako ugotavljajo v gibanju Ljubljana – odprto mesto (LOM). Gre za neformalno platformo za povezovanje prebivalk in prebivalcev Ljubljane.
Stanovanjski bloki so umeščeni v bogato odmerjene, z visokodebelnim drevjem zasajene parkovne površine, ločene od prometnih poti. Tako bi bilo treba po navedbah gibanja Ljubljana – odprto mesto (LOM) snovati nove zazidave tudi danes, prvi pogoj za to pa so ustrezno pripravljeni prostorski akti. Res je, da bi to negativno vplivalo na višino dobičkov investitorjev, bi pa ustvarjalo prijaznejše bivalno okolje za stanovalce oziroma uporabnike ter višjo kakovost urbanega življenja na splošno. V LOM menijo, da bi lahko bil obnovljen Plečnikov stadion velika pridobitev za javni prostor v mestu. Javno dostopen in odprt spomenik – športnorekreacijski park odprtega tipa bi ob upoštevanju splošno dogovorjenih pravil omogočal vsakovrstno spontano uporabo in pomembno pripomogel k naboru javnih odprtih, zelenih površin, obogatil ponudbo Bežigrada in izboljšal podobo Ljubljane v svetu.
Zarasla gradbišča
Delno bi kot potencialne zelene površine ob primerni sanaciji in ureditvi lahko prepoznali tudi dlje časa mirujoča gradbišča v javni lasti, ki so se medtem že zarasla z zelenjem ali pa se je na njih vzpostavila »zelena« začasna raba. Tudi če bo ta ukinjena, bi bilo treba ob snovanju novih projektov upoštevati aktualno stanje in prilagoditi delež zelenih površin oziroma čim več teh ohraniti. Dosledno pa je treba varovati, negovati in ohranjati že vzpostavljene zelene površine, njihova prekvalifikacija pa ni sprejemljiva.
O poselitvi in svetlobnem onesnaževanju
Razvoj Ljubljane sledi viziji zgoščevanja poselitve navznoter. S tem se varuje zeleno obrobje Ljubljane, kar je po mnenju LOM odlično. A zgoščevanje mesta navznoter je sprejemljivo na degradiranih območjih, nikakor pa ne na kakovostnih zelenih območjih v stanovanjskih soseskah in naseljih ter ne v prepoznavnih območjih naselbinske dediščine – v četrtih z vilami, kjer se v zadnjih letih pozidava intenzivno zgoščuje s prevelikimi in previsokimi vila bloki.
V LOM opozarjajo tudi na zunanje oglaševanje. Svetlobne vitrine okoli avtobusnih postajališč in reklamni napisi na križiščih po njihovih navedbah vizualno degradirajo mestni prostor in mestno krajino ter so motilci pozornosti pri voznikih motornih vozil. S tem tudi slabšajo varnost vseh udeležencev v prometu in so plod slabega kompromisa v javno-zasebnem partnerstvu med ljubljansko občino in podjetjem Europlakat. Oglaševanje v javnem prostoru po navedbah gibanja LOM v ničemer ne pripomore k boljši podobi mestnega prostora.
Reklamne vsebine so vsiljive, hkrati pa mesto dobesedno onesnažujejo, smetijo, tako vizualno kot dejansko, torej materialno. Mesto bi moralo oglaševanje nujno omejiti izključno le na strogo regulirana oglasna mesta, kot jih zdaj uporablja na avtobusnih postajališčih (kjer bi moralo biti eno okno primarno namenjeno velikemu zemljevidu linij LPP), ter kot dobrodošlo popestritev sten v podhodih pod železnico in nekaj oglasnih stebričkov v središču mesta. Vsekakor bi morali takoj odpraviti vse veleplakate v mestnem in obcestnem prostoru ter močno omejiti prakso »prodajanja« fasadnih površin za oglasne namene, opozarjajo v gibanju.
Prometne zagate
V LOM se ukvarjajo tudi s prometnimi zagatami v prestolnici. Zagovarjajo regionalni razvoj, preureditev železniškega medmestnega potniškega prometa in primestne železnice z navezavo na sistem mestnih avtobusov (LPP) ter nove kolesarske steze. Celostna prometna ureditev pa bi nedvomno morala biti prva prednostna naloga mesta, dodajajo. Verjetno se še vedno ne bo mogoče izogniti veliki količini cestnega tovornega prometa, so pa za začasna parkirišča vsekakor primerne površine nakupovalnih centrov v predmestjih. Žal nove parkirne površine za tovorna vozila niso predvidene na območju nakupovalnega središča na Rudniku, temveč tik ob ljubljanski južni obvoznici, ob območju, kjer naj bi uredili vstopno točko v Krajinski park Ljubljansko barje in ob parceli, ki že spada v varovano območje.
Posodobitev potniškega terminala v Ljubljani mora biti prednostna, saj so razmere za glavno mesto sramotne, navajajo v LOM. Nujne so rešitve, usklajene s končno vizijo ureditve železniškega prometa skozi Ljubljano. »Namesto tega zdaj načrtujejo velikanske naložbe v ureditve, ki se že jutri lahko izkažejo za začasne ali kot ovira na poti do cilja,« so zapisali. Javnosti pa še ni bila predstavljena odločitev o končni trasi železnice, torej, ali bo speljana pod zemljo ali na terenu, kjer bodo trase za tovorni promet, ter tudi ali bo šel ves tovor skozi središče mesta. Še preden je to dorečeno, se gradnje namreč lotevajo dvignjenih peronov, nadhodov in podobnega.
Kritike na račun PCL
Poleg projekta Potniški center Ljubljana (PCL), v katerem bosta država in mesto nadgradila železniško postajo ter zgradila novo avtobusno postajo ob Vilharjevi cesti, sta bila javnosti predstavljena še dva, po mnenju LOM z nakupovalnim središčem in še tretjim hotelom vprašljiva poslovna projekta zasebnih družb, torej Emonika in Vilharija. Po njihovih navedbah je sporno predvsem predvideno število parkirnih mest (avtobusna postaja naj bi jih imela 790, Emonika pa 900). Pravijo, da je v nizozemskem
Rotterdamu v bližini centralne železniške postaje garažna hiša s 760 parkirnimi mesti, a imajo tam tudi osupljive dimenzije in kapacitete prostorov za shrambo koles.
Ob ureditvi novega potniškega centra je po njihovem mnenju torej nujna tudi izboljšava železniškega potniškega prometa, še
• Javni zeleni prostori morajo biti ljudem na voljo blizu njihovega doma.
• Oglasi onesnažujejo mesto.
• Ob novem potniškem centru je nujen tudi sodoben železniški promet.
posebno primestnega, ki bi moral v velikem deležu nadomestiti zdaj preveč razširjene prakse uporabe osebnih avtomobilov. Velik napredek pa se lahko zgodi še pri razvoju kolesarskih povezav in spodbujanju dnevnih migracij s kolesom, še dodajajo v gibanju Ljubljana – odprto mesto.