Z veliko francosko tekmico na kosilu na Eifflovem stolpu
Judo Tina Trstenjak o nadaljevanju kariere, obisku Clarisse Agbegnenou, dopustu v Braziiji, novi vlogi Urške Žolnir ...
Odkar si je Tina Trstenjak konec lanskega julija priborila še drugo olimpijsko kolajno v judu, potem ko je zlati lovoriki iz Ria de Janeira 2016 dodala še naslov podprvakinje v Tokiu, še ni oblekla tekmovalnega kimona. Kdaj bo naslednjič nastopila na katerem od turnirjev, še ne ve. Svoje načrte je 31-letna šampionka iz Celja včeraj razkrila v intervjuju za Delo, med katerim je spregovorila tudi o lanskem obisku velike francoske tekmice Clarisse Agbegnenou, dopustu v Braziliji, novopečeni športni direktorici pri Evropski judoistični zvezi Urški Žolnir ...
Kdaj vas bomo naslednjič videli na tekmovanju?
V kratkem še nimam v načrtu nobene tekme. Nanjo se bom odpravila, ko se bom spet počutila dovolj dobro pripravljeno. Po lanskih olimpijskih igrah v Tokiu sem si vzela daljši premor, po njem pa sem se začela spet počasi pripravljati pod vodstvom Marjana Fabjana, pri čemer zdaj pred očmi nimam kakšnega posebnega tekmovalnega cilja.
Na aprilskem evropskem prvenstvu v Sofiji vas ni bilo. Izpustili boste tudi bližnje sredozemske igre v Oranu. Mar pogledujete proti oktobrskemu svetovnemu prvenstvu v Taškentu ali morda bolj proti naslednjim olimpijskim igram čez dve leti v Parizu?
Ko imaš enkrat določene uspehe in si v svetovnem vrhu, nočeš iti na tekmovanje zgolj zato, da pač greš nanj. Tako vsaj razmišljam sama. Če bi odpotovala na kakšen turnir, bi si želela tam tudi kaj osvojiti. S tem, da bi izpadla v uvodnem krogu, bi se težko sprijaznila. Zato bom šla na tekmo takrat, ko bom spet nared, videli pa bomo, kaj bo prinesel čas.
Ko imaš enkrat določene uspehe, nočeš iti na tekmovanje zgolj zato, da pač greš nanj. Tako vsaj razmišljam sama. Če bi odpotovala na kakšen turnir, bi si želela tam tudi kaj osvojiti.
V podobnem položaju je vaša klubska kolegica Ana Velenšek, ki se že dokazuje tudi kot trenerka. Ali se tudi vi že kaj spogledujete s tem, da bi se preizkusil v tej vlogi?
Trenerski poklic ni tako lahek, kot je morda videti. Ko tekmuješ, si odgovoren le zase, kot trener pa moraš misliti še na tisoč drugih stvari. Sama za zdaj še nisem razmišljala o tem, da bi postala trenerka, glede na to, da sem že tako dolgo v tem športu, pa verjamem, da bi lahko marsikomu dala kakšen koristen nasvet.
Kje ste preživeli zaslužen oddih po vrnitvi iz Tokia?
Odpotovala sem v Brazilijo, kamor sem šla obiskat svojo dobro prijateljico Mario Portela, ki je prav tako vrhunska judoistka, vendar se bori v višji kategoriji. Ker je bilo tam takrat poletje, sem res uživala, tako da mi je poldrugi mesec minil, kot bi trenil. V Braziliji se tudi sicer dobro počutim, nanjo imam lepe spomine že zaradi naslova olimpijske prvakinje iz Ria de Janeira.
Lansko jesen ste obiskali tudi vašo veliko tekmico Clarisse Agbegnenou, kajne?
Že dalj časa me je vabila, vendar se prej zaradi številnih obvezno
Zelo sem vesela in ponosna na Urško Žolnir, saj ji je uspelo priti na takšen položaj, na katerem v našem športu ni bil še nihče od Slovencev.
sti nikoli nisva mogli uskladiti glede datuma. Oktobra lani sem vendarle našla čas in odpotovala k njej. Bilo je zelo lepo, razkazala mi je ves Pariz, med drugim sva si privoščili tudi kosilo v restavraciji na Eifflovem stolpu ... Zdaj čakam, da mi vrne obisk, vendar pa bom morala na njen prihod v Slovenijo še malo počakati, saj je pred dnevi rodila hčerko Atheno. Vendar pa mi je obljubila, da bo prišla.
Omenili ste, da se ukvarjate tudi z drugimi športi?
A ne profesionalno, da ne bo pomote. (smeh) Pozimi sem hodila plavat v bazen, rada se tudi sprehajam, tečem ... Tudi na ta način krepim telesno pripravljenost.
Kako gledate na klubsko kolegico Urško Žolnir, ki je minuli konec tedna postala športna direktorica pri Evropski judoistični zvezi (EJU)?
Zelo sem vesela in ponosna nanjo, da ji je uspelo priti na takšen položaj, na katerem v našem športu ni bil še nihče od Slovencev. Verjamem, da bo kos svoji nalogi.