Znižanja DDV za živila še ni pričakovati
Živilski izdelki Premier Robert Golob razmisleku o tem načelno naklonjen, a so nujni tudi spremljajoči ukrepi
»Razmere v zadnjih letih so žal omogočile največje dobičke dejansko najbogatejšim. Razlike v premoženju so se tudi v Sloveniji žal zelo poslabšale na škodo najrevnejših in srednjega razreda, ki izgublja svojo kupno moč. To je dejstvo. Povedal sem, da se bomo s socialnimi partnerji najprej pogovarjali o najrevnejših, ker se je treba pri njih zaradi draginje odzvati čim prej, a to ne pomeni, da se bomo izogibali razpravam, kako med srednjim in višjim razredom vzpostaviti pravilno redistribucijo. Prišel bo čas tudi za to,« napoveduje premier Robert Golob. Intervju z njim bomo objavili v jutrišnji Sobotni prilogi.
Vlada se bo danes seznanila z odklonilnim mnenjem ministrstva za inance o predlogu SDS glede spremembe zakona o davku na dodano vrednost (DDV), s katerim bi od 1. septembra z 22 odstotkov na pet odstotkov znižali davek na elektriko, zemeljski plin in daljinsko ogrevanje. Takšna odločitev brez spremljajočih ukrepov po oceni ministrstva za inance namreč ne bi dala pričakovanih rezultatov, bi pa prinesla proračunski izpad v višini 190 milijonov evrov.
Vlada se v zadnjih dneh ukvarja predvsem z ukrepi na področju cen energentov. Če bodo delovali na pravi način, se bomo lahko izognili razmisleku o uvedbi davka na ekstra dobičke natnih trgovcev. Odločitev o tem sicer še ni bila sprejeta, najprej je namreč treba stabilizirati trg. Dober pokazatelj za razmislek o tem davku pa bodo po oceni predsednika vlade tudi polletni rezultati vseh natnih trgovcev, takrat bo namreč že jasno, ali bodo imeli dobičke tudi v drugem kvartalu letošnjega leta ali ne.
Obe sredinski liberalni stranki LMŠ in SAB, ki jima na aprilskih parlamentarnih volitvah ni uspelo prebiti parlamentarnega praga, sta na svojih razpustitvenih kongresih z veliko večino – LMŠ s 97-odstotki, SAB z 92-odstotki – izrazili voljo, da se pripojita stranki Gibanje Svoboda.
Kongres največje parlamentarne stranke, ki bo potekal digitalno, bo v ponedeljek obravnaval odločitev LMŠ in SAB o pripojitvi. Na dnevnem redu kongresa največje koalicijske stranke bo mnenje o pridružitvi LMŠ in SAB. Ker sta najvišja organa obeh omenjenih strank sprejela odločitev o pripojitvi, se mora kongres stranke Gibanje Svobode z njo le seznaniti.
Skladno z zakonom o političnih strankah mora po kongresu Gibanja Svoboda pristojni registrski organ, torej ministrstvo za notranje zadeve, izdati sklep o izbrisu stranke LMŠ in SAB iz registra, Gibanje Svoboda pa bo s tem postalo njun pravni naslednik. V stranki pričakujejo, da se bo to zgodilo v prvi polovici julija, s tem pa bodo vse tri stranke formalno združene. Združitveni kongres po zakonu o strankah ni potreben, a kljub temu za september načrtujejo združitveni dogodek, ki bi združeni stranki dal nov zalet pred jesenskimi lokalnimi in predsedniškimi volitvami.
Še vedno ni rešeno vprašanje, kdo bo zasedel mesto generalnega sekretarja združene stranke. Najverjetnejši kandidat za funkcijo je bivši vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović. A kot je slišati iz vrst stranke Gibanje Svobode, je nekaj poslancev nasprotovalo imenovanju Golubovića na pomembno funkcijo v stranki. Imenovanje generalnega sekretarja – zdaj funkcijo opravlja Matej
Arčon, minister pristojen za Slovence v zamejstvu po svetu – je v pristojnosti predsednika stranke Roberta Goloba. Arčon nam je povedal, da se z Golobom še nista dogovorila, kdaj in komu bo predal funkcijo generalnega sekretarja stranke.
Predsednikoma LMŠ in SAB, Marjanu Šarcu in Alenki Bratušek, je Golob zagotovil mesto v vladi. Prvi je že prevzel vodenje ministrstva za obrambo, Bratuškova pa bo po sprejetju novega zakona o vladi prevzela vodenje ministrstva za infrastrukturo. Šarec in Bratuškova bosta kot ministra skladno s statutom Gibanja Svobode postala člana sveta strank, vsaj do jeseni pa v stranki ne načrtujejo širjenja podpredsedniških položajev.
Tako LMŠ kot SAB ne bosta pomenili inančnega bremena za združeno stranko. Obe imata sicer najet kredit za inanciranje predvolilne kampanje, a je znesek, ki ga bosta obe stranki prejeli iz državnega proračuna in je posledica rezultata na volitvah, precej višji od dolgov oziroma znaša skoraj 920.000 evrov na leto.
Zdaj že bivši sekretar SAB Jernej Pavlič nam je povedal, da je imela SAB 1600 članov in simpatizerjev stranke, ki avtomatsko postajajo člani združene stranke. Tistih s plačano članarino pa je bilo 727, je še dodal. Stranka LMŠ pa bo v združeno stranko prispevala dva evropska poslanca, Klemna Grošlja in Ireno Jovevo.
»Gibanje Svoboda še čaka strankarska institucionalizacija, še posebno notranje ideološko in programsko poenotenje, vzpostavitev strankarske organizacije in notranje demokracije, vključno s konsolidiranjem notranjih razmerij med bolj ali manj močnimi strankarskimi osebnostmi,« pa konsolidacijske procese na politični sredini, ki jih podpirajo številni politični analitiki in nekdanji politiki iz tega pola, komentira politologinja Danica Fink Hafner.
• V skupno stranko se združuje 1100 članov LMŠ, 950 članov Gibanja Svoboda in 750 članov SAB.
• LMŠ in SAB še odplačujeta kredit za volilno kampanjo.
• V celotnem mandatu bo združena stranka iz proračuna prejela 3,7 milijona evrov.
Gibanje Svoboda še čaka strankarska institucionalizacija, vzpostavitev strankarske organizacije in notranje demokracije.