Zaradi draginje ukrepi nujni čim prej
Draginja V Slovenijo prihajajo depeše o ukrepih, ki jih sprejemajo v tujini – Tudi z njihovo pomočjo se bo odločalo pri nas
Glede na podatke o prilivih v državno blagajno se vlada Roberta Goloba »kopa« v denarju. Državni proračun je do konca maja namreč zabeležil približno 5,3 milijarde evrov prihodkov, kar je dobrih 17 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Odhodki so bili medtem skoraj desetino nižji, samo maja je bilo v proračunu skoraj 90 milijonov evrov presežka. Je mogoče pričakovati, da bo vlada med ukrepe proti draginji uvrstila tudi znižanje davka na dodano vrednost (DDV), na primer na hrano?
• Znižanja DDV brez spremljajočih ukrepov ne bo.
• Predvideno je znižanje nekaterih stroškov pri kmetih.
• Premier napoveduje rebalans proračuna.
Prilivi od DDV so za več kot 23 odstotkov višji kot lani in predsednik vlade Robert Golob je razmisleku o znižanju DDV na živilske izdelke načelno naklonjen. Vendar samega znižanja davka brez komplementarnih ukrepov, s katerimi bi zagotovili, da se znižanje ne bo prelilo v marže, ni pričakovati.
Veleposlaništva pa medtem v Slovenijo redno pošiljajo depeše, v katerih sporočajo, s kakšnimi ukrepi se proti inflaciji in draginji borijo po svetu. Španija, na primer, bo za polovico znižala stopnjo DDV na elektriko, da bi zaščitila odjemalce pred vse višjo inflacijo, ki jo je povzročila ruska invazija na Ukrajino. To je včeraj napovedal premier Pedro Sánchez. DDV bodo znižali z deset na pet odstotkov, že lani pa so stopnjo DDV na elektriko z 21 odstotkov znižali na deset odstotkov ter tako omejili vpliv podražitve elektrike na potrošnike.
Skrbni pregled proračuna
Zakaj se to ne zgodi tudi pri nas? Vlada bo prav danes obravnavala mnenje inančnega ministrstva o predlogu poslanske skupine SDS za znižanje DDV na zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in električno energijo, ki zdaj znaša 22 odstotkov. SDS od 1. septembra predlaga petodstotni davek. To bi po ocenah pomenilo okoli 190 milijonov evrov nižje prihodke proračuna (vanj naj bi se letos iz DDV predvidoma nateklo 4,2 milijarde evrov). A na inančnem ministrstvu temu »samostoječemu« ukrepu, ki je sicer lahko javnomnenjsko všečen, sam po sebi pa po njihovem mnenju ne more delovati, niso naklonjeni.
Težava je tudi, poudarja premier, da je prejšnja vlada v zadnjih mesecih sprejela množico odločitev z velikimi posledicami za javne inance. Te niso bile niti predvidene niti niso v celoti knjižene, še več, nekatere naj ne bi imele zakonske podlage. »Koliko je tega, še ne vemo, podrobnejšo analizo
Ukrepi, ki jih načrtuje vlada, so v resnici namenjeni večinskemu delu prebivalstva, po domače torej srednjemu razredu.
pripravljamo, jasno pa je že, da bo potreben rebalans proračuna. Samo zahtevkov natnih trgovcev za povračilo zaradi omejenih cen natnih derivatov se je nabralo za skoraj 200 milijonov in tudi ti odhodki niso bili nikjer načrtovani. Zdaj bomo dobili še zahtevke distributerjev za povrnitev omrežnine; če jim bo uspelo z ustavno presojo, bodo dodatne obveznosti na ravni sto milijonov evrov, tudi to ni bilo nikjer planirano,« je povedal.
Ocenjeno je, da bodo prilivi v proračun višji od lanskih in tudi višji od načrtovanih, a po zdaj znanih in načrtovanih obveznostih do konca leta obstajajo nekatera tveganja. Finančno ministrstvo bo do julija pripravilo polletno poročilo in takrat bo pripravljena nova ocena stanja za leto 2022, tudi glede novih obveznosti. »Skratka, situacija glede javnih inanc žal še ni predvidljiva. Do konca julija bomo vedeli, kaj imamo, in bomo lahko načrtovali za prihodnost,« poudarja premier.
Razmislek o znižanju DDV zahteva hkrati tudi razmislek o komplementarnih ukrepih, s katerimi bi dosegli želene cilje in preprečili, da bi se znižanje davka prelilo v marže. Potrošniki od davčnih znižanj dejansko ne bi imeli ničesar, predvsem ne tisti, ki jim je treba najprej pomagati. »Posamezni akterji v prehranski verigi poskušajo pogosto med seboj prerazporediti odgovornost za visoke cene. Ko se pogovarjaš z enim deležnikom v verigi, pravi, da je kriv drugi in tako naprej. Strinjam se, da ni preprosto poiskati 'krivca', ki naj bi imel največ od zvišanja cen oziroma se v sedanjih razmerah najbolj okorišča. Zato bomo v prvi fazi opravili temeljit vpogled v končne cene pri trgovcih, hkrati pa poskrbeli za znižanje nekaterih stroškov pri kmetih,« je napovedal Robert Golob v intervjuju, ki ga bomo objavili v Sobotni prilogi.