NLZOH ostaja v Mariboru
Seja sveta zavoda Predsedniku sveta predlagano, naj premisli o odstopu – Danes menjava predstavnikov vlade v UKC Ljubljana
Zloraba moči in zaupanja
Leta 2020 se je Brezovnik odločil za tožbo. Dr. Grafenauerju je očital plagiatorstvo in kršitev avtorskih pravic, saj je ta leta 2008 pod svojim imenom objavil avtorsko delo Pravni temelji javne uprave, v katerem je, kot je dokazal Brezovnik, »dobesedno prepisal 80 strani mojega avtorskega dela iz učbenika Javna uprava «. Pregled in primerjava omenjenih avtorskih del sta v detektorju podobnih vsebin Univerze v Mariboru pokazala 99,7-odstotno ujemanje ... Pa ne le to. Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru je dr. Grafenauerju zanj plačala avtorski honorar.
»Božo Grafenauer, ki je v sodnem postopku priznal kršitev mojih avtorskih pravic in s tem plagiat, ni zlorabil le mojega zaupanja – v tistem času sem bil njegov asistent,« je dejal Brezovnik; »zlorabil je tudi zaupanje akademske skupnosti, saj se je na podlagi plagiata in kasnejših kršitev avtorskih pravic habilitiral v naziv izrednega profesorja.«
je bil do upokojitve izredni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in med letoma 1997 in 2000 minister za lokalno samoupravo v četrti vladi RS.
Brezovnik zdaj zahteva odvzem tega naziva. Njegova zgodba je zgodba o zlorabi moči profesorjev, ki preprosto »posvojijo« delo ali del dela mladih avtorjev. Upa, da bo z razkritjem njegovega primera v prihodnje manj tudi takšnih zlorab, predvsem pa manj »zlorab prava, s pomočjo katerih se [univerze] znebijo ljudi, ki nasprotujejo vodstvu«. Na Univerzi Maribor so enako kot njegov primer vodili še nekaj postopkov, je opozoril Brezovnik.
Namesto odgovora na vprašanje, ali bo rektor Univerze v Mariboru dr. Zdravko Kačič glede na pretekle izjave, da je treba vsak plagiat v akademski skupnosti sankcionirati, vztrajal pri svojem stališču tudi v primeru dr. Grafenauerja, so se na Univerzi izgovorili na »postopek, ki je v teku«, »razkritje informacij« pa da bi »škodovalo izvedbi postopka«. Odprto ostaja tudi vprašanje, ali bo Fakulteta za logistiko od dr. Grafenauerja zahtevala vračilo dobrih 4700 evrov avtorskega honorarja, ki ga je pred leti prejel za delo, katerega plagiatorstvo je zdaj priznal.
Včeraj je potekala skoraj triurna izredna seja sveta Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), na kateri je bila ponovno obravnavana točka o selitvi laboratorija iz Maribora v Ljubljano. Tokrat so se svetniki odločili, da selitve, ki je sprožila val ogorčenja, ne bo. Sprejet je bil nov predlog sprememb sklepa o ustanovitvi NLZOH, ki ga mora potrditi še vlada.
Predsednik sveta zavoda Luka Kajtna nam v torek ni želel razkriti, čigava je bila sploh zamisel o preselitvi sedeža NLZOH v Ljubljano, s katero je pretekli teden zahteval ad hoc razrešitev dnevnega reda. Med vrsticami je odgovor sicer podal v stavku, da jih je kot svetnike postavil ustanovitelj, torej vlada. Dodal je še, da je bil omenjeni predlog podan dobronamerno z mislijo na pripravo na jesenski val epidemije. Tedaj bi bilo po njegovem dobro, da bi glavna akterja NIJZ in NLZOH delovala pod isto streho. V Ljubljano naj bi se selili samo vodstvo in skupne službe. Dodatnih argumentov, zakaj bi bila taka ureditev boljša kot zdajšnja, ko je ena institucija delovala v Ljubljani, druga pa v Mariboru, ni podal.
S tem, da je pretekli petek predlagal selitev v Ljubljano, dan kasneje pa za 20. junij sklical dopisno sejo, na kateri bi o tem ponovno odločali, je izgubil kredibilnost. Poleg tega je v le nekaj dneh od imenovanja nekajkrat kršil poslovnik, zato mu je svetnica dr. Mojca Fašmon Durjava, že tretji mandat predstavnica zaposlenih v svetu zavoda, dejala, naj premisli o odstopu.
V zvezi s selitvijo, ki je zdaj torej ne bo, so letele kritike z vseh strani, oglasila se je celo Skupnost občin Slovenije, ki je opozorila na spornost centraliziranja države. Zadeva je zdaj torej rešena, saj so člani sveta v začetku preklicali sklep, ki so ga sprejeli na tretji redni seji, 17. junija, in s tem potrdili, da sedež NLZOH ostaja v Mariboru.
V nadaljevanju so obravnavali nov predlog treh članic sveta zavoda, da bi se rok za podajanje pripomb na preostale predlagane spremembe sklepa o ustanovitvi NLZOH podaljšal in da se uskladijo pogoji za zasedbo delovnega mesta generalnega direktorja s sklepom o ustanovitvi NIJZ. Predloga predstavniki ustanovitelja niso sprejeli. Tako so glasovali o predlogu predstavnikov vlade o spremembah sklepa o ustanovitvi v podani obliki in je bil sprejet tudi predlog dvotirnega upravljanja zavoda.
V NLZOH so še izrazili skrb, da na dnevni red kljub prizadevanju Mojce Fašmon Durjave in predstavnice uporabnikov v svetu zavoda Brede Kutin ni bila uvrščena točka obravnave nakupa nepremičnine v Celju. Ta je že bila na dnevnem redu tretje redne seje, a so jo takrat štirje člani sveta, predstavniki ustanovitelja, zavrnili brez obrazložitve.
• V petek so NLZOH preselili v Ljubljano, včeraj so ga nazaj v Maribor.
• Predlog, da bi se rok za podajanje pripomb na druge predlagane spremembe sklepa o ustanovitvi NLZOH podaljšal, je bil zavrnjen.
• Nakupa nepremičnine v Celju ni bilo na dnevnem redu.
Menjave v svetih zavodov
Dodajmo, da bodo na današnji seji vlade zagotovo zamenjali člane sveta UKC Ljubljana, ali bodo tudi člane štirih bolnišnic, ki poslujejo slabo, pa še ni znano. Temu bodo, še pred sprejetjem interventnega zakona, menda sledile menjave direktorjev zavodov.
Prvi mož ljubljanskega kliničnega centra Jože Golobič je v zvezi z menjavami pred tednom dni dejal, da lahko ustanovitelj, torej vlada, kadarkoli zamenja svoje predstavnike v svetu zavoda UKC, sam pa nima informacije, ali se bo to res zgodilo. Bodo menjali tudi njega? »V tem trenutku ne vidim razloga, da bi me skrbelo za nezaupnico, seveda pa je stvar sveta zavoda, kako ocenjuje delo direktorja,« je odgovoril 15. junija.
Medtem pa v UKC precej vroče krvi povzroča energetska sanacija, ki jo je direktor predstavljal tudi na včerajšnji seji sveta zavoda.