Kitajska vrača Putina na mednarodno prizorišče
Brics Nenadoma je znova pomemben, in to ne kot močen multilateralni blok, temveč kot alternativa obstoječim institucijam mednarodne ureditve
Potem ko se je kitajski voditelj Xi Jinping 15. junija, za svoj 69. rojstni dan, obdaroval s telefonskim pogovorom z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, so si v Pekingu in Moskvi očitno različno tolmačili vsebino tega dialoga. Na kitajski osrednji televiziji so zatrdili, da je Xi Jinping »aktivno podprl svetovni mir in stabilnost svetovne gospodarske ureditve«, v Kremlju pa so poudarili, da je Xi Jinping podčrtal »zakonitost ruskega delovanja za zaščito lastnih nacionalnih interesov, soočenih z varnostnimi težavami, ki jih povzročajo tuje sile«.
Težko je reči, kako je Putin razumel Xijev poziv, da je treba najti »ustrezno rešitev ukrajinske krize, in to odgovorno«, očitno pa je, da bosta »prijatelja brez meja« poskušala te rešitve najti skupaj, ko se bosta danes prek videopovezave znova slišala in videla na 14. vrhunskem srečanju predsednikov in premierov držav, zbranih v Bricsu, neuradnem bloku, katerega članice so Rusija, Kitajska, Brazilija, Indija in Južna Afrika.
Dejansko bo to online sestanek med Xi Jinpingom, Putinom, brazilskim predsednikom Jairom Bolsonarom, indijskim premierom Narendro Modijem in južnoafriškim predsednikom Cyrilom Ramaphoso. Pričakovati je, da si bo vsak od omenjenih državnikov različno tolmačil tisto, kar bo izgovorjeno v občutljivem trenutku, ko vojna še traja in svetovna kriza vse bolj dviga glavo. Vsi bodo morali ugotoviti, da bo Putin s pomočjo Bricsa prvič stopil na mednarodno prizorišče, odkar je napadel Ukrajino, in čeprav bo šlo za virtualno platformo, bo s tem ruskemu predsedniku vsaj delno povrnjena legitimnost in ponujena priložnost, da Zahodu sporoči, da ni sam.
Tokrat bo imel prednost kitajski predsednik, ki je kot gostitelj vrhunskega srečanja že določil intonacijo in izbral ključne besede, okoli katerih bo potekal pogovor: podpora multilateralnemu sodelovanju, nasprotovanje miselnosti hladne vojne, opredeljenost za izgradnjo globalne skupnosti z varnostnim mehanizmom, ki bo koristen za vse. Karkoli bi že slednje lahko pomenilo.
Boljša alternativa Natu
Xi Jinping si tokrat želi pokazati predvsem to, da je multilateralni obrazec, po katerem je nastal Brics, pravzaprav boljša alternativa Natu in bistveno boljša pot v prihodnost od Quada (štiričlanska varnostna zanka okoli kitajskega vratu, ki jo sestavljajo ZDA, Japonska, Avstralija in Indija) ali Aukusa, protikitajske trojne zveze med Avstralijo, Veliko Britanijo in ZDA.
Glede na to, da je Indija tukaj na geostrateški tehtnici v nenavadni vlogi protikitajske (ko gre za Quad) in prokitajske uteži (ko gre za Brics), se bo Xi Jinping vzdržal očitkov na račun katerekoli države. Vrhunsko srečanje bo tokrat izkoristil za določitev načel novega globalnega upravljanja, vsekakor pa se bo poskusil postaviti na čelo prebujenega gibanja neuvrščenih, pri čemer bo poudaril nesmiselnost zahodnih sankcij in škodljivo potiskanje v kot katerekoli velesile. Tako bo kitajski predsednik odgovornost za kakršenkoli izid ukrajinske vojne preložil na ZDA, tako da ne bo več tako pomembno, kaj vse je storila Rusija, koliko mrtvih je pustila za seboj in koliko načel mednarodnega prava je brezobzirno poteptala. Najpomembnejše sporočilo Zahodu bo, da se ne sme stopiti na prste »razvojnim interesom« sil v vzponu, med katere vsekakor spada Kitajska, verjetno tudi Indija, kar zadeva Rusijo, pa je zdaj tako ali tako vse v zraku.
Ker gre za tako različne države, ki so prepletle svoje razvojne interese v Bricsu, je bilo od začetka jasno, da je ta blok svojevrstna šahovnica, na kateri se igra zapletena igra. Tokrat je ta igra v središču vrhunskega zasedanja. Skrajšano se imenuje razširitev.
Ko je konec maja potekal vrhunski sestanek zunanjih ministrov Bricsa, so nanj povabili tudi predstavnike Argentine, Egipta, Indonezije, Kazahstana, Nigerije, Združenih arabskih emiratov, Savdske Arabije, Senegala in Tajske. Tako je bil narejen kontingent držav, iz katerega bodo v prihodnjih letih izbirali nove članice. Trenutno imajo prednost države, ki so že članice kluba najbolj dinamičnih gospodarstev, poimenovanega G20. To pomeni: Argentina, Savdska Arabija in Indonezija.
Seveda se ob tem postavlja vprašanje, kdo odloča o novih članicah in kaj če se katera od sedanjih ne
• Peking si želi z razširjenim Bricsom izzvati mednarodno ureditev.
• Virtualno srečanje Bricsa.
• Putin bo prvič stopil na mednarodno prizorišče, odkar je začel vojno v Ukrajini.
strinja s sprejetjem novih (kar bi se lahko zgodilo v primeru Brazilije, ki ni v najboljših odnosih z Argentino). A prav to je bistvo te igre, kajti Kitajska na prvem mestu, takoj nato Rusija in za njo še Indija si želijo iz Bricsa narediti institucijo, prežeto z lastnimi načeli in zapolnjeno z zavezniki, s katerimi bi nato pristopili k bolj zahtevnim projektom, kot so internacionalizacija lastne valute in morda celo potiskanje dolarja iz plačila energentov.
Kitajska je prva od sedanjih članic, ki si želi z razširjenim Bricsom izzvati obstoječo mednarodno ureditev in predlagati, kako bi bilo morda treba reformirati celo Združene narode. Pred vsem tem pa si želi azijska velesila to vrhunsko srečanje izrabiti za to, da bi Brics predstavila kot skupino, ki je sposobna rešiti človeštvo iz revščine in lakote. To je ena od glavnih tem tega zasedanja. Ne bomo omenili, da je velik del tega problema nastal prav zaradi pandemije, za katero bi morala Kitajska prevzeti del krivde, nato pa zaradi ukrajinske vojne, za katero je neposredno odgovorna Rusija. A o tem se na današnjem zasedanju ne bo govorilo. Obstajajo problemi, pri katerih se je lažje otresti krivde in odgovornosti.