Nedokončana zgodba o brexitu
Obletnica referenduma Odnosi med Londonom in Brusljem še vedno naporni
Šest let po referendumu o brexitu odnosi med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom kljub sklenjenemu ločitvenemu in trgovinskemu sporazumu niso najboljši. Največja ovira na poti do njihove normalizacije je Severna Irska, kjer je britanski izstop iz EU najbolj nazorno prišel do izraza.
Ko so britanski volivci na današnji dan leta 2016 podprli izstop države iz EU, je njihova odločitev temeljila na predpostavki, da bo resetiranje odnosov s sedemindvajseterico potekalo sorazmerno gladko. Večina si ni predstavljala, da bosta Unija in njena nekdanja članica šest let zatem še vedno vpeti v pogajanja ter medsebojna obtoževanja o posledicah usodne referendumske odločitve.
Vzrok za to je predvsem status Severne Irske, ki je po brexitu kot edini del Združenega kraljestva ostala v evropskem skupnem blagovnem trgu. Evropska in britanska stran sta s sklenitvijo severnoirskega protokola, ključnega dela ločitvenega sporazuma, preprečili nastanek izične meje na irskem otoku, a hkrati ustvarili novo težavo: regulativno mejo sta prestavili v Irsko morje in si z vzpostavitvijo vrste ovir pri trgovanju Severne Irske z Anglijo, Walesom ter Škotsko nakopali gnev probritanske skupnosti.
Ne več prednostna naloga
London skrbi, da nova trgovinska ureditev, ki velja od lanskega leta, načenja tako gospodarsko kot politično stabilnost Severne Irske, kjer se rane več desetletij dolgega etnonacionalističnega konflikta še niso zacelile. Tudi zato se v zadnjem času trudi, da bi z brexitom povezana odprta vprašanja znova uvrstil na vrh bruseljske agende. Prezaposlenost sedemindvajseterice z drugimi izzivi in težavami mu pri tem ne gre na roko.
»Združeno kraljestvo za EU ni prednostna naloga. Zaradi vojne v Ukrajini, naraščajočih stroškov energije in ohranjanja življenjskega standarda je razumljivo, da se osredotoča na druge stvari,« je za Delo pojasnila Georgina Wright, analitičarka pri pariškem inštitutu Montaigne.
Napovedana zakonodaja, na podlagi katere bodo britanski ministri lahko enostransko razveljavili dele severnoirskega protokola, je sicer pritegnila pozornost evropske komisije in nekaterih vlad. Po ocenah Bruslja London s tem krši mednarodno pravo, predvsem pa dodatno načenja že tako nizko medsebojno zaupanje. V primeru dejanske potrditve zakonodaje EU je posvaril pred sprejetjem povračilnih ukrepov, vključno z opustitvijo delov širšega trgovinskega sporazuma z Združenim kraljestvom.
Partner in tekmec
Čeprav se obe strani zavedata, da protokol ne deluje, je hitra rešitev spora malo verjetna, napovedi prihodnosti evropsko-britanskih odnosov pa ne najboljše. Njihovo resetiranje je pred šestimi leti v očeh optimistov morda bilo videti preprosto glede na skupno željo Bruslja in Londona, da iz nesrečne zgodbe potegneta čim več. A od takrat je jasno, da njuni interesi ne bodo vedno usklajeni.
»EU bo vedno gledala na Združeno kraljestvo kot na partnerja in tekmeca,« je prepričana Georgina Wright. Vojna v Ukrajini je po njenih besedah pokazala, kako pomembna je britanska vloga pri ohranjanju evropske varnosti, vendar je v zvezi z brexitom opaziti, da britanska vlada ohranja bojevit ton z EU.
Medtem ko nekdanja članica išče način, da bi izkoristila svojo na novo odkrito suverenost in se čim bolj oddaljila od sedemindvajseterice, je ta po vsem sodeč prebolela njeno izgubo. Toda razmere na Severnem Irskem in želja Londona po spremembi najbolj kontroverznega dela ločitvenega sporazuma za zdaj preprečujejo EU, da bi lahko brexit v celoti pustila za seboj.