Mirko in Tanja Tuš nepravnomočno obsojena
Sporazum Sodišče je glede kazni sledilo sporazumu obtožencev s tožilstvom – Že napovedana pritožba Tuš Holdinga
Senat celjskega okrožnega sodišča je Mirka in Tanjo Tuš spoznalo za kriva zlorabe položaja in pranja denarja pri prodaji blagovnih znamk Tušmobil in Tuš Telekom. Obsodil ju je na pogojne zaporne in denarne kazni. Mirko Tuš mora plačati 450.000 evrov, Tanja Tuš pa 90.000 evrov. Premoženjskopravnega zahtevka Tuš Holdinga v višini 35,4 milijona evrov pa senat ni v celoti prisodil oškodovani družbi.
Senat je odločil, da mora 6,4 milijona evrov od zahtevanega zneska dobiti država, saj naj bi šlo za dobiček iz pranja denarja. Tuš Holding se bo na sodbo pritožil, zato ta še ni pravnomočna. Potem ko je na začetku leta krivdo priznal soobtoženi nekdanji direktor Tuš Holdinga Matjaž Zadravec, sta sporazum o priznanju krivde s tožilstvom sklenila še Mirko in Tanja Tuš. Mirko Tuš, ki je v Braziliji in mu zdravstveno stanje ne dopušča, da bi prišel v Slovenijo, se je narokov udeleževal po videokonferenci. Včeraj je pojasnil, da je ključni vzrok, da je priznal, da bodo upniki vsaj delno poplačani: »Upniki so dejanski, ekonomski lastniki Tuš Holdinga. Njihovih terjatev je za 57 milijonov evrov.«
Oškodovani podjetji Tuš Holding, ki je v stoodstotni lasti Mirka Tuša, in Engrotuš, v katerem imata Mirko in Tanja Tuš 20-odstotni delež, sta vložili premoženjskopravna zahtevka. Tuš Holding je zahteval 35,4 milijona evrov, kolikor je znašala kupnina za blagovni znamki, Engrotuš pa vračilo blagovnih znamk. S tem sta se strinjala oba obtožena, podpisano in notarsko overjeno je bilo, da gredo vsa sredstva za poplačilo upnikov. A ta del ni bil predmet sporazuma s tožilstvom. O tem je včeraj odločal sodni senat, ki mu je predsedoval sodnik Marko Brišnik.
Delno razočaranje
Senat je razsodil, da Tuš Holdingu pripada 29 milijonov evrov, kolikor je bilo zapisano na zadolžnici za obe blagovni znamki. Pozneje je hongkonška družba, katere lastnik in zakoniti zastopnik je Mirko Tuš, zadolžnico zamenjala za delež v luksemburški družbi. Brišnik je v obrazložitvi sodbe pojasnil, da predstavlja razlika do 35,4 milijona evrov, kolikor je na računu luksemburške družbe in je zavarovano, obogatitev: »Razlika je dobiček iz pranja denarja, zato mora ta denar v državni proračun.«
Pooblaščenec Tuš Holdinga Matjaž Jan je pritožbo že napovedal: »Po eni strani imamo 29 milijonov manj skrbi, kako se bodo poplačali dolgovi, po drugi strani pa šest milijonov razlogov za nezadovoljstvo. O teh šestih milijonih evrov smo prepričani, da pripadajo Tuš Holdingu.« Zagovornik Mirka Tuša Emil Zakonjšek je povedal, da bodo o pritožbi še razmislili: »Zadolžnica ni papir, ki bi ga vzel, šel na banko in dobil 29 milijonov evrov. Takoj ko je bila izdana, se je zamenjala za delež v podjetju. Ta bi lahko bil 35 ali 10 milijonov evrov. Končna kupnina je bila nakazana v denarju in je znašala 35,4 milijona evrov.« SID banka, ki je premoženjskopravni zahtevek v višini 9,4 milijona evrov vložila šele ta teden, je bila napotena na pravdo.
Mirko in Tanja Tuš morata v državni proračun plačati še vsak po 121.000 evrov, kolikor sta, kot je pojasnil Brišnik, prejela po posrednikih na svoj osebni račun za različne blagovne znamke. Tuš je bil nepravnomočno obsojen na dve leti zapora s preizkusno dobo treh let, Tanja Tuš pa na eno leto zapora s preizkusno dobo dveh let. Blagovne znamke bodo prenesene nazaj na Engrotuš. Tuš je na naroku pojasnil, da so blagovne znamke vsi uporabljali brezplačno, da nista za to prejela niti evra. Ob koncu naroka pa je dejal: »V državno blagajno sem kot podjetnik plačal več kot 500 milijonov evrov davkov. Slovenija prenese vse, samo uspeha ne.«
• Sodba ni pravnomočna, ker je pooblaščenec oškodovanih družb že napovedal pritožbo.
• Po sodbi bi del zaseženih sredstev dobila tudi država.
• Oba sta obsojena na pogojne zaporne in tudi denarne kazni.