Začetek dolge, dolge zgodbe
Mlado pero Nagradi sta prejela avtorica Tanja Božić in literarni kritik Sašo Puljarević
Ob nagradi kresnik smo sinoči prvič podelili tudi nagradi mlado pero, ki sta ju v okviru projekta, s katerim spodbujamo literaturo mlajših generacij v slovenski publicistiki, prejela pesnica, prozaistka in prevajalka Tanja Božić (1995) ter literarni kritik in prevajalec Sašo Puljarević (1995).
Na Rožniku sta se zbrali dve sezoni pisk in piscev rubrike Mlado pero, ki v sodelovanju s pisarno Ljubljane, Unescovega mesta literature, v Delu vsak zadnji torek v mesecu predstavlja mlade avtorje in literarne kritike (skupno se jih je doslej predstavilo že 32). Pred podelitvijo je prozaistka Sara Štern dejala, da »mladim piscem prav pride vsaka priložnost, da se predstavimo, obenem je to tudi čudovita priložnost, da spoznamo generacijo piscev, ki je z nami odraščala. Največja prednost Mladega peresa je ravno v povezljivosti in medsebojni podpori sodelujočih.«
Pesnica, prozaistka in dramatičarka Nika Šoštarič je dodala, da rubrika »lahko spodbudi še preostale neobjavljene avtorje«, kritičarka Anja Zidar pa je poudarila, da je Mlado pero sprva zaznala kot rubriko, »v kateri se pojavljajo avtorji in kritiki moje starosti. V medijskem in literarnem okolju, ki sta do mladih neprizanesljiva in v vsaki besedi iščeta znake nedoraslosti, je že prebiranje misli nekoga mojih let delovalo osvežujoče. Imeti rubriko je impliciralo, da obstaja – ali vsaj nastaja – neka skupnost, ki bo zapolnila vrzel med mlajšo ter mestoma tudi nedodelano in impulzivno, svežo mislijo, ter starejšo, ki bi ji včasih ravno to koristilo.«
Spodbudna skupnost avtorjev
S tem se je strinjala tudi kritičarka Lara Lovrič, ki meni, da projekt »odpira vrata v medijski svet, v katerega je mlademu literatu težko prodreti, in s podeljevanjem nagrad še dodatno materializira svojo podporo začetnikom. Predvsem pa ustvarja umetniško skupnost, ki se med seboj spodbuja in motivira.«
Prozaistka Jona Levar je poudarila, da Mlado pero »ustvarja varno in toplo platformo, ki vsakega od ustvarjalcev sprejema in predstavlja s spoštljivim odnosom, ki ga neuveljavljeni avtorji nismo velikokrat deležni«. Tudi prozaistka Julija Lukovnjak meni, da je »večina slovenskih literarnih nagrad precej zaprtih pred neuveljavljenimi avtorji, zaradi česar se pri nas že desetletja vzpostavlja nekakšen pisateljski status quo «.
Kritičarka Tinkara V. Kastelic meni, da je dodana vrednost rubrike tudi v tem, da so »v njej v enaki meri zastopani avtorji in avtorice ter kritiki in kritičarke, ki jih poznam in spoštujem že od prej, ter zame nove pisave in obrazi, ki jih z navdušenjem berem prvič«.
Vrhunskost v formi in vsebini
Iz nabora 16 avtoric in avtorjev obeh sezon je nagrado mlado pero (in z njo denarno nagrado v vrednosti 1000 evrov) prejela Tanja Božić, katere delo je premišljeno in dovršeno tako v formi kot v vsebini, jezik pa prožen in igriv. V besedilih, stkanih iz vezi pripadnosti družini, jeziku, državi in telesu, se mehkoba mojstrsko in nemalokrat presenetljivo meša z ostrino in humorjem. Nagrajenka je dejala, da je »počaščena in zelo vesela, da odpiram dolgo zgodbo Mladega peresa. Glede na to, da je pisanje samotna dejavnost, nikoli ne veš, koga bo tvoje delo doseglo oziroma ali sploh kdo je na drugi strani. Dejstvo, da je na drugi strani uredništvo, ki to prepozna kot nekaj kakovostnega, presega vsa moja pričakovanja.«
V naboru 16 kritičark in kritikov je slavil Sašo Puljarević, čigar pisanje zaznamuje izrazit in izdelan avtorski glas, ki se v besedila poglablja ne le skozi literarnoteoretske označbe, temveč tudi skozi potenciale izbranega literarnega dela. V obravnavi tako močnejših kot šibkejših zamahov ne teži k olepševanju, temveč k jasni, strnjeni in poglobljeni razčlembi. Nagrajenec, ki mu je omogočeno enoletno objavljanje literarnih kritik v časopisu Delo, je dejal, da ga »izredno veseli, da je uredništvo moja razmišljanja prepoznalo kot relevantna. Glede na to, da za menoj še ni veliko kritik, sem hvaležen za to, da bom lahko prek projekta razvijal svojo pisavo in svoja besedila že na začetku objavljal v osrednjem slovenskem časopisu.«
Glede na to, da je pisanje samotna dejavnost, nikoli ne veš, kdo je na drugi strani. Dejstvo, da je na drugi strani uredništvo, ki to prepozna kot nekaj kakovostnega, presega vsa moja pričakovanja.