Po klasičnih principih: za vsakogar nekaj
Festival Lent Tudi ob 30. jubileju raznovrsten program, tokrat spet Folkart s skupinami z drugih celin
Z Laibachovim »apolitično-političnim muzikalom« Mi smo narod (Wir sind das Volk) na odru minoritov se danes začenja tradicionalni mariborski festival Lent, ki letos praznuje 30 let. Tudi tokrat bo postregel z zelo raznovrstnim glasbenim, plesnim, gledališkim in filmskim programom, v mesto spet prihajajo folklorne skupine z vsega sveta, veliko bo spremljajočih prireditev za vse okuse in generacije.
• Festival se bo danes začel z nastopom skupine Laibach.
• Dogodki na dvajsetih prizoriščih po vsem mestu.
• Prihodnje leto predvidoma spet plavajoči oder na Dravi.
Osrednje prizorišče bo na Trgu Leona Štuklja, Artcamp in dogodki za družine bodo locirani ob prenovljeni promenadi v Mestnem parku, predstave uličnega gledališča bodo na Glavnem trgu. Pri Vodnem stolpu bosta združena Jurčkov in Večerov oder z glasbenimi koncerti, v dvorani Union Salon glasbenih umetnikov s klasično glasbo, v Vetrinjskem dvoru komedija in stand up. Na Lentu bo zaradi načrtovane obnove tega dela mesta festivalsko dogajanje le v Sodnem stolpu in pri Vodnem stolpu, prav tako bo tudi tokrat umanjkal veliki plavajoči oder na Dravi.
Morda zadnjič, mariborski podžupan Gregor Reichenberg je namreč predstavil javni mednarodni natečaj, po katerem bo plavajoči oder trajno umeščen na Dravo. Kot je dejal, so z revijo Outsider razpisali natečaj, odziv je bil velik, med sto petdeset prijavljenimi elaborati pa bodo do konca tedna izbrali najboljšega. »Naš namen je bil realizirati plavajoči oder, ki ga je mogoče umestiti na različne lokacije; s tem bomo dobili prostor za manjše koncerte, recitale in podobno,« je dejal Reichenberg.
Milijonski proračun
Program je, kot rečeno, tudi tokrat ukrojen po klasičnih principih festivala Lent v slogu za vsakogar nekaj. Letošnji proračun spet znaša okoli milijon evrov, kot je dejal direktor Narodnega doma Vladimir Rukavina, pa so velik del sredstev znova zbrali s pomočjo sponzorjev in donatorjev. Poleg stalnih gostov, kot so Magnifico, Bajaga in Vlado Kreslin, ter že omenjene skupine Laibach bomo lahko na Trgu Leona Štuklja in na drugih prizoriščih videli tudi nekaj velikih zasedb. Omeniti velja kitarista Vlatka Stefanovskega, ki bo nastopil s 40-članskim folklornim ansamblom Tanec, ter koncert Rock opera v interpretaciji orkestra in zbora Srbskega narodnega gledališča ter Big banda iz Novega Sada. S tem zadnjim bodo zaznamovali deset let, odkar je bil
Maribor evropska prestolnica kulture (EPK), ta naziv pa je lani dobil in ga zaradi pandemije tudi letos nosi Novi Sad.
Po okrnjenem programu Folkarta v prejšnjih dveh letih, ko zaradi pandemije covida-19 na festival niso mogli priti številni povabljeni z drugih celin, bodo letos v Mariboru spet skupine iz Argentine, Brazilije, Čila, s Filipinov, iz Španije, Poljske in seveda tudi domači folkloristi. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji jazza. V Maribor prihajajo Teo Collori z zasedbo Momento Cigano, ki se posveča samosvoji viziji gypsy swinga, Erik Truffaz, ki je po mnenju mnogih eden najpomembnejših trobentačev vseh časov, norveško-švedska zasedba Rymden, ki se ponaša z nazivom prve »superskupine« v svetu jazza, pa etiopsko-francoska zasedba Kutu ... Festival se bo končal 2. julija s koncertom zasedb Šukar in Džambo Aguševi Orchestra. Ti zadnji so s sintezo balkanske glasbe, jazza, funka in filmskih melodij v zadnjih letih prava glasbena atrakcija, in to ne samo v Evropi, temveč tudi v ZDA in Mehiki.