Razmere za nobelovko so se še zaostrile
Medtem ko v Burmi narašča družbena in humanitarna kriza, saj se revolt med prebivalstvom stopnjuje, razseljenih je že več kot milijon ljudi, predvsem pripadnikov ljudstva Rohinga, zaradi pandemije covida-19 pa je država že dve leti brez prihodkov od turizma, se vojaška hunta, ki je februarja lani izvedla državni udar, še vedno ukvarja predvsem z nekdanjo predsednico Odstavljeno burmansko voditeljico, ki je zmagala na predsedniških volitvah pred dvema letoma, a so v vojaškem režimu volitve označili za prevaro, so
Aung San Su Či.
iz hišnega pripora na neznani lokaciji premestili v samico v zaporu v prestolnici Nepjido.
Aung San Su Či je bila doslej zaradi domnevne korupcije, spodbujanja upora proti vojski, kršitve covidnih pravil in kršitve zakona o telekomunikacijah že obsojena na različnih sodnih procesih, skupaj so ji prisodili enajst let zapora. Zdaj je proti njej vloženih kar dvajset novih obtožb, za katere je zagrožena skupna kazen 150 let zapora. Sojenja potekajo v tajnosti, njeni odvetniki ne smejo komunicirati z javnostjo, sicer pa naj bi proces potekal kar v novi stavbi sodišča v samem zaporu v Nepjidu. Razmere za dobitnico Nobelove nagrade za mir so se tako očitno zaostrile. Čeprav je bila v zadnjih dveh desetletjih kar petnajst let internirana, je šlo večinoma za hišni pripor v njeni vili v največjem burmanskem mestu Rangun, po državnem udaru je sledil pripor na neznani lokaciji, zdaj se je znašla v zaporniški samici. Sicer naj bi bilo od lanskega državnega udara na različno dolge zaporne kazni obsojenih dvanajst tisoč ljudi, več kot dva tisoč pa je bilo ubitih.