Pomembno je imeti dobro boniteto

Bonitetne agencije pogosto sledijo druga drugi, zato lahko pademo v negativno spiralo.

Francoska zavarovalnica Coface, ena vodilnih svetovnih družb za zavarovanje kreditnih tveganj, je zaradi poslabšanih gospodarskih napovedi in povečanih tveganj pred kratkim znižala bonitetne ocene za kar 16 evropskih držav, med njimi za Francijo, Nemčijo, Združeno kraljestvo, Španijo, Češko, Poljsko. Slovenija je za zdaj sicer ohranila razmeroma solidno oceno A3, kakršno ima po znižanju tudi sosednja Avstrija.

Pri bonitetnih ocenah se velikokrat zgodi, da institucije (najpomembnejše so Moody's, Fitch, S&P), ki bonitete podeljujejo, sledijo druga drugi. Če države, ki jim boniteto znižajo, ne ukrepajo, se znajdejo v negativni spirali. Dobra bonitetna ocena je ključ do zadolževanja, tako pri novem zadolževanju kot pri refinanciranju dolga. Na novo se bomo zadolževali po treh odstotkih ali več.

Boj proti covidu-19 oziroma prelivanje javnega denarja k podjetjem in prebivalstvu je bilo vzrok, da je veljala večja toleranca do sesutih javnih financ, toda vojna v Ukrajini, napoved stagflacije in rast obrestnih mer centralnih bank spreminjajo pravila igre. V jeseni se lahko zgodi veliko pomanjkanje plina. Zelo hitro bo treba imeti urejene tudi javne finance z nič ali zelo malo primanjkljaja v proračunu.

»Smo majhna država, imamo razmeroma majhne izdaje dolga. Če se bodo pojavile slabe novice, bomo morda zelo hitro izpostavljeni stigmatizaciji,« je v intervju za Delo povedal makroekonomist Damjan Kozamernik. Opozarja, da se v zadnjem obdobju v Sloveniji preveč zanašamo na zadolževanje, skoraj celoten dolg pa vpišemo na mednarodnih trgih.

Slovenija ima svežo vlado in prve preizkušnje zanjo šele prihajajo. Ena najtežjih bo sanacija zdravstvenega sistema, ki bo draga in ne bo nujno tudi učinkovita. Naslednja – tudi težka – pa bo priprava proračunov za prihodnji dve leti. Takrat bo najbrž prvič postalo jasno, ali vlada misli resno in ali je tudi v praksi sposobna drugačnih vsebinskih potez kot predhodna vlada.

Tretja preizkušnja utegne priti z zamikom. Zdaj imamo polno zaposlenost, delovne sile primanjkuje, toda to se lahko hitro spremeni. Dovolj je, da podjetja umirijo svoja pričakovanja za prihodnje zaposlovanje ali sledi nekaj večjih stečajev.