Bolj ko smo fit, lažje prenašamo vročino
Shawnda A. Morrison Pogovor s fiziologinjo, ki preučuje vpliv vročinskih valov na ljudi, k raziskavi vabi družine
Slovenijo je zajel vročinski val, po podatkih Svetovne meteorološke organizacije pa jih v prihodnje lahko pričakujemo še precej več, do leta 2030 v povprečju enajst na leto, do leta 2050 kar devetnajst. Doc. dr. Shawnda A. Morrison iz skupine SLOfit Fakultete za šport Univerze v Ljubljani v raziskavi Active Heatwave ( Aktivni vpliv – Kako vroč je vaš vročinski val?)
Kanadčanka Shawnda A. Morrison, ki že enajst let živi v Sloveniji, je fiziologinja, ukvarja se s področji srca, ožilja in ergonomije. Raziskuje predvsem adaptacijsko in integrativno fiziologijo človeka v ekstremnih okoljih. Za Kanadsko in Evropsko vesoljsko agencijo je vodila raziskave, v katerih je preučevala vplive dolgotrajnega ležanja. Zdaj že drugo leto raziskuje vplive vročinskih valov, v raziskavi sodelujejo Slovenija, Kanada in ZDA.
Kaj je cilj raziskave?
Radi bi izvedeli, ali otroci občutijo vročino drugače kot odrasli. Zelo pomembna raziskava je bila opravljena lani na Nizozemskem, v njej so vrtčevskim otrokom na kožo namestili senzorje. Majhni otroci v nadzorovanem varstvu ne morejo izbirati in so odvisni od odraslih. Zato je zelo pomembno, da se odrasli zavedajo znakov vročinske bolezni. Ta raziskava je namreč pokazala, da vzgojitelji niso zmogli oceniti, ali je bilo otrokom vroče ali ne. Raziskovalci so zaradi podatkov iz senzorjev vedeli, kako jim je vroče. Čeprav so se vedno bolj pregrevali, otroci sami niso imeli takega občutka in niso občutili vročine tako močno kot odrasli. O behavioralni termoregulaciji otrok, kako torej ti dojemajo, percipirajo vročino, ne vemo veliko. Je pa to zelo pomembno, ker njihova termoregulacija deluje malenkost drugače kot pri odraslih.
Zdaj raziskujete že drugo leto.
Lani smo naredili pilotno študijo in testirali okoli 95 otrok in odraslih. Preliminarni rezultati so pokazali, da so bili otroci med vročinskimi valovi bolj fizično aktivni kot odrasli, ampak občutka žeje niso imeli večjega. To lahko predstavlja večje tveganje za nekatere vročinske bolezni. Vendar je šlo za preliminarno raziskavo in nismo imeli dovolj statističnih podatkov. Zato je tako pomembno, da letos v raziskavo vključimo čim več ljudi.
Kako problematična je vročina za človeško telo?
Naše telo zelo dobro ohranja telesno temperaturo pri okoli 37 stopinjah Celzija in lahko zelo dobro deluje v veliko zelo različnih okoljih. Zato ne bi rekla, da je vročina problematična. Lahko je problematična za starejše, mlajše otroke in bolnike z boleznimi srca in ožilja, s cistično fibrozo, nevrološkimi motnjami … Ko govorimo o vročinskih valovih in naraščajočih temperaturah, pa je vročina običajno problem, ker ljudje nanjo niso aklimatizirani, zlasti kadar temperature v prostorih narastejo zelo hitro. Pomislite, kako se počutite v začetku poletja ali morda že maja, če temperatura hitro naraste na 38 stopinj Celzija. Zelo vam je vroče in ne prenašate vročine tako dobro kot, denimo, avgusta. Vzrok je v tem, da čez poletje naše telo počasi izboljša termoregulacijo. Naše telo se segreva na dva ključna načina: s pasivnim segrevanjem, ko je temperatura v okolju zelo visoka, in aktivnim segrevanjem, torej s telesno vadbo. Vročinski valovi bodo vedno daljši, bolj intenzivni in več jih bo. Zato je zelo pomembno, da so ljudje v začetku sezone, preden postane ekstremno vroče, aktivni na prostem in da tudi poleti ostanejo aktivni na začetku in ob koncu dneva, izogibajo pa se gibanju na prostem med 11. in 15. uro.
Kako dolgo traja, da se telo prilagodi na vročino?
Ko se dviguje temperatura telesnega jedra, bodo spremembe v telesu opazne okoli petega dne. Če si vrhunski športnik in si veliko zunaj, se bo večina prilagoditev zgodila v štirinajstih dneh. Prilagoditve, ki jih iščemo, da bi se bolje počutili v vročini, so, ko je temperatura telesnega jedra v času mirovanja pod 37 stopinjami Celzija. Ljudje, ki so prilagojeni na vročino, se bodo hitreje začeli potiti, njihov znoj bo bolj voden, ne bodo izgubljali veliko soli in na splošno bodo občutili manj nelagodja.
Zakaj starejši vročine ne prenašajo najbolje?
Termoregulacija pri starejših je manj učinkovita kot pri mlajših odraslih. Starejši ne proizvajajo znoja tako hitro in ne v dovolj velikih količinah. Znoj je zelo pomemben, njegovo izhlapevanje nas hladi. Dodaten način ohlajanja telesa so spremembe pretoka krvi, pri katerem se žile blizu kože razširijo, vročina iz telesnega jedra gre potem skozi kožo iz telesa. Ta sposobnost je pri starejših precej slabša. Imajo tudi zmanjšan občutek žeje. Ko sredi vročinskega vala sami sedijo doma, brez klimatske naprave, se njihovo telo vedno bolj segreva in tega ne opazijo. Pa ne želimo, da bi imeli ljudje doma klimatske naprave, raziskave kažejo, da jih že ventilator precej ohladi, čeprav le meša zrak, ki je v prostoru.
Ker je njihovo telo manjše od našega, je več površine v stiku z vročim zrakom. Tako se otroci hitreje pregrejejo kot odrasli in ob hladnejših dnevih tudi hitreje izgubljajo toploto. Govorimo o otrocih, ki še niso v puberteti. Tudi njihove žleze znojnice še niso polno razvite, znoja je manj in pokrije manj površine. To pomeni, da se ne morejo ohladiti na enak način kot odrasli, čeprav jim zaradi tega ni bistveno težje. V kakšnem zelo vlažnem dnevu lahko celo bolje termoregulirajo kot odrasli. Ko je ozračje zelo vlažno, izhlapevanje znoja namreč ni učinkovito.
Kakšni so znaki, da je bilo vročine preveč?
Imamo več ravni vročinske bolezni. Vročinski krči, vročinska izčrpanost, ko si zelo utrujen, imaš glavobol in se zelo slabo počutiš. Zelo hudo zdravstveno stanje je vročinska kap. Takrat je temperatura telesnega jedra zelo povišana, nujna je zdravniška pomoč. Eden od znakov vročinske kapi pri odraslih je, da se nehajo potiti. Takega človeka je treba takoj umakniti z vročine in poklicati zdravnika. Drugi znaki so še slabost, vrtoglavica, glavobol … Da se vse to ne zgodi, je treba redno dovolj piti, poskrbeti za senco, pri otrocih pa, da njihova lica niso živo rdeča, da imajo odmore med igranjem, nosijo pokrivalo …
Zakaj nekateri slabše prenašajo vročino kot drugi?
Del termoregulacije se imenuje behavioralna termoregulacija, ki lahko vpliva na termotoleranco, ta pove, kako prenašamo, dojemamo vročino. Če je vaša koža zelo vroča, bo to poslalo signal možganom – pozor, zelo vroče mi je. Nekateri imajo zelo občutljive možgane za ta signal, pri drugih pa je odziv bolj mil. To je zelo individualno, je pa odvisno od tega, kako smo telesno pripravljeni in kaj vse počnemo, da se izognemo pregrevanju.
Torej moramo biti fit?
Prihajam s fakultete za šport, zato je moj odgovor: seveda. ( Smeh.) Kot strokovnjakinja za termoregulacijo svetujem, da so ljudje aktivni, še posebej na prostem in zlasti v mesecih, preden pričakujemo res visoke temperature. Eden najlažjih in najcenejših načinov je, da gremo peš v službo, v šolo. V SLOfit skupini sem ugotovila, da imate v Sloveniji eno najboljših zbirk podatkov o gibalnih sposobnostih otrok na svetu. Zaradi natančnih podatkov vemo, kako telesno pripravljeni so vaši otroci. Vidimo pa tudi, da se jeseni vrnejo v šole slabše telesno pripravljeni in debelejši, kot so bili ob koncu pouka v juniju. Ko so družine prepuščene same sebi, otroci in odrasli ne ohranjajo dovoljšnje telesne aktivnosti, da bi ostali zdravi. Ključno sporočilo za Slovenijo je, da je treba poskrbeti, da družine ostanejo aktivne, posebej poleti.
Vročinski valovi bodo vedno daljši, bolj intenzivni in več jih bo. Zato je zelo pomembno, da so ljudje v začetku sezone, preden postane ekstremno vroče, aktivni na prostem in da tudi poleti ostanejo aktivni na začetku in ob koncu dneva.
Ljudje, ki so prilagojeni na vročino, se bodo hitreje začeli potiti, njihov znoj bo bolj voden, ne bodo izgubljali veliko soli in na splošno bodo občutili manj nelagodja.