Kandidatura lahko odpre še eno fronto
Vojna v Ukrajini Pridnestrje: Če bodo Moldavijo sprejeli v EU, se bomo odcepili
Včeraj je ukrajinskega kolega Volodimirja Zelenskega obiskala predsednica sosednje Moldavije Maia Sandu. V obeh nekdanjih sovjetskih socialističnih republikah so se prejšnji teden veselili, ker so jima zaradi ruske »posebne operacije« v Ukrajini mimo vrste podelili status kandidatk za vstop v Evropsko unijo. Toda Moldaviji bi lahko to prineslo podobne težave z lastnim proruskim prebivalstvom, kakor so doletele Ukrajino pred povabilom iz Bruslja. »Danes sem v Ukrajini. Obiskala sem mesta Borodjanka, Buča in Irpinj, brez besed sem zaradi stopnje nasilja in uničenja, ki smo jo videli. To je nepredstavljiva tragedija. Pogumnim in nesebičnim ljudem z vsem srcem želimo mir, svobodo, napredek in življenje, ki si ga bodo sami izbrali,« je na facebooku zapisala moldavska predsednica. Po njenih besedah bi morali ne glede na gospodarske in politične »stroške« narediti vse, da bi ustavili vojno in zagotovili, da se takšna tragedija ne bo več ponovila.
Moldavija, ki je še pred kratkim veljala za najrevnejšo državo na stari celini, dokler je ni »prehitela« Ukrajina, se je z začetkom ruskega napada na zahodno sosedo znašla na robu vojne. V Kijevu so si nekateri celo želeli, da bi v sosednji državi, ki ima od rojstva po razpadu Sovjetske zveze težave s prorusko manjšino na levem bregu Dnepra, odprli »drugo fronto« proti Rusiji. Bilo je celo nekaj poskusov, menda z druge strani meje, da bi s provokacijami in podtaknjenimi bombami zanetili spopade v samooklicani neodvisni republiki Pridnestrje.
Toda zaostrovanje med to separatistično moldavsko republiko, v kateri je okoli tretjina prebivalstva ruskega, in matico bi se zgodilo tudi brez spodbujanja iz Ukrajine. Že ko je predsednica Maia Sandu podpisala prošnjo za pridružitev EU, so uporniške oblasti v pridnestrski prestolnici Tiraspol izjavile, da hočejo čimprejšnjo ločitev od Moldavije. »Moldavsko stran pozivamo k dialogu s Pridnestrjem, da bi dokončno civilizirano uredili medsebojne odnose na podlagi mirnega, dobrososedskega obstoja dveh suverenih držav,« so zapisali v izjavi pridnestrskega zunanjega ministrstva. Po tem, ko so prejšnji teden v Kišinjevu dobili še uradno potrdilo o kandidaturi, so v Tiraspolu ponovili odločne zahteve, da se hočejo odcepiti.
Trideseta obletnica
Pred kratkim je Pridnestrje slavnostno praznovalo 30. rojstni dan. V samooklicani republiki se vsako leto spominjajo, kako je 19. junija 1992 moldavska vojska napadla mesto Bendera ter poskusila s silo pokoriti proruske upornike na levem bregu Dnestra. Ni ji uspelo. Po krvavih bojih so morale posredovati ruske mirovne sile, ki so še vedno nameščene na tem območju, vroč konflikt pa se je spremenil v zamrznjenega. Čeprav sta matica in separatistična republika v zadnjih 30 letih živeli v miru in skorajda sožitju v primerjavi s podobnimi ozemlji zamrznjenih konfliktov na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze (Abhazija in Južna Osetija v Gruziji ali Gorski Karabah v Azerbajdžanu), jima odnosov ni uspelo urediti. Zaostrilo se je zlasti po tem, ko so v Kišinjevu prevzeli oblast odkrito proevropski politiki, kar je oblastnike v Tiraspolu spodbudilo, da so se še bolj odločno zavzeli za povezovanje z Rusijo.
»Pogajalski proces je zašel v slepo ulico,« je pred dobrim mesecem izjavil namestnik ruskega zunanjega ministra Andrej Rudenko. Ne glede na podporo upornikom in ruske mirovne sile v Pridnestrju je Moskva doslej igrala dokaj »uravnoteženo« posredniško vlogo v Moldaviji. Vsaj uradno se je vedno zavzemala za ozemeljsko celovitost te države. Če ne bi bilo zahodnih pritiskov na moldavske oblasti, bi pred slabimi 20 leti uradni Kišinjev in uporniški voditelji celo sprejeli in podpisali ruski predlog rešitve krize, ki je predvideval ustanovitev ohlapne konfederativne, a še vedno skupne države s sedežem osrednje oblasti v Kišinjevu. V Moskvi so celo »spregledali« rezultate referenduma, na katerem se je leta 2006 97 odstotkov prebivalcev Pridnestrja odločilo za neodvisnost in čimprejšnjo združitev z Rusijo, in »preslišali« prošnje uporniških voditeljev, ki so pred osmimi leti takoj po ruski prisvojitvi nekdaj ukrajinskega Krima hoteli, da bi podobna usoda doletela tudi njihovo republiko. Zadnje poteze EU, pa tudi vojaška pomoč, ki jo je moldavski kolegici pred kratkim obljubil francoski predsednik Emmanuel Macron, bi lahko vplivale na dosedanja ruska stališča.
Tuji lastniki ruskih državnih obveznic so konec tedna čakali na plačilo obresti, ki bi prvotno morale biti poravnane 27. maja, a po preteku mesec dni dolgega prehodnega obdobja se denar na njihovih računih še ni pojavil. S tem je bil dosežen svojevrsten mejnik, saj je Rusija doslej brez težav poravnavala dolgove.
Moskva: O bankrotu ni mogoče govoriti
Leta 1918 se je po poročanju agencije Bloomberg nazadnje zgodilo, da Rusija ni plačala zunanjega dolga. Tudi med finančno krizo leta 1998, ko ji ni uspelo izpolniti obveznosti do domačih kreditodajalcev, se je potrudila, da je vsaj poravnala tiste do tujih.
V podobnem položaju je bilo že nemalo držav, toda po ocenah strokovnjakov se redko zgodi, da ima država dovolj denarja za plačilo dolgov, a tega kljub temu ne more storiti. Predstavniki ruske vlade so v zadnjih mesecih očitano nezmožnost poravnavanja obveznosti razglasili za »farso« in poskus Zahoda, da bi potisnil državo v »umetni bankrot«. Analitiki so se strinjali, da ima Rusija dovolj valutnih rezerv za financiranje dolga, a hkrati opozorili, da lahko vzroke za izključitev iz svetovnega finančnega sistema pripiše sebi.
V Kremlju so dan po preteku roka za plačilo 100 milijonov dolarjev obresti zanikali navedbe tujih medijev o ruskem bankrotu oziroma neplačilu dolga. Dmitrij Peskov, tiskovni predstavnik ruske vlade, je med novinarsko konferenco vztrajal, da je Rusija plačala obresti na izdane državne obveznice že maja in da »ni njena težava«, če so plačilo blokirale zahodne finančne institucije, s čimer je implicitno potrdil, da denar ni prišel do lastnikov obveznic.
Tudi rusko finančno ministrstvo je v izjavi za javnost potrdilo, da lastniki obveznic niso prejeli plačila obresti, je poročala AFP, toda vztrajalo, da je to krivda »tret
100 mio
dolarjev obresti na zunanji dolg bi morala Moskva poplačati do minule nedelje
• Maia Sandu: Brez besed sem zaradi stopnje nasilja in uničenja.
• Zapleteni odnosi Moldavije s proruskim Pridnestrjem.
• V Pridnestrju je okoli tretjina prebivalstva ruskega.
Ko je predsednica Maia Sandu podpisala prošnjo za pridružitev EU, so uporniške oblasti v pridnestrski prestolnici Tiraspol izjavile, da hočejo čimprejšnjo ločitev od Moldavije.