Vrnitev blokovske delitve

Že dolgo ne živimo več v 90. letih prejšnjega stoletja, ko je svet preveval optimizem in ko se je zdelo, da je vse mogoče in da smo v liberalni demokraciji s socialno tržnim gospodarstvom našli model za ves svet. Prepričanje, da bo ekonomska integracija Kitajske in drugih avtoritarnih režimov privedla do demokratizacije, se je izjalovilo. Z vzponom novih regionalnih ekonomskih velesil je začel nastajati multipolaren svet, z več centri moči, ter začel najedati primat ZDA in njenih zaveznikov. Kitajska je, zavedajoč se bitke, ki poteka, začela širiti svoj vpliv v soseščini, vključno z Afriko. Zgodovina se ni končala. Začelo se je novo obdobje mednarodnih političnoekonomskih odnosov in boj med alternativnimi načini urejanja ekonomije in življenja ljudi.

Še preden je Rusija napadla Ukrajino, sta ZDA in Kitajska sneli rokavice ter se v trgovinski vojni, ki je zaznamovala mandat predsednika Donalda Trumpa, borili za zavezništva, tudi v Evropski uniji. Iz Washingtona so v evropske prestolnice, še posebno v Berlin, prihajala sporočila: V tej vojni ste z nami ali proti nam, vmesne poti ni. Pri čemer je Trumpova administracija hkrati neprikrito poskušala EU (delno uspešno) razklati in oslabiti. Nemčija in pretežni del Evrope sta, v upanju, da bo Trumpov naslednik demokrat in s tem bolj naklonjen čezatlantskemu zavezništvu, le poskušala nevihto prevedriti.

V katero smer bi se razvijali dogodki, če Rusija ne bi napadla Ukrajine, lahko samo ugibamo. A težko je verjeti, da bi ZDA in Kitajska kar tako zakopali bojno sekiro. Še posebno v zaostrenih ekonomskih razmerah po covidu-19. Že lani, torej še pred vojno v Ukrajini, so članice skupine industrijsko najrazvitejših držav sveta G7 napovedale investicijsko ofenzivo v razvijajočih se državah. Na letošnjem zasedanju, ki v teh dneh poteka v Nemčiji, so za prihodnjih pet let napovedale za 600 milijard dolarjev investicij, predvsem v Afriki. S tem liberalno-demokratični svet vstopa v spopad s Kitajsko za (naravne) vire in zaveznike v razvijajočem se svetu. Ali, kot je dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, razvijajoče države morajo vedeti, da imajo izbiro.

Ne gre se slepiti, gre za veliko več kot samo za ekonomijo, kar je še dodatno pokazala vojna v Ukrajini. Odgovoriti si moramo na precej preprosto vprašanje: V kakšnem svetu se želimo jutri prebuditi in ali je to res pax sinica? Število demokratičnih, še posebno liberalno-demokratičnih držav po svetu se v zadnjem desetletju krči. Kot nas na tragičen način uči zadnja odločitev ameriškega vrhovnega sodišča, niso izpostavljene le mlade demokracije. Ne le da se je trend demokratizacije v svetu obrnil, na preizkušnji so tudi etablirane demokracije. To bi nam vsem, še posebno v majhnih državah in mladih demokracijah, kot je Slovenija, moral biti zadnji opozorilni signal.

Zavezništva v svetu se preštevajo na novo. Multipolarni svet, ki se je rojeval z vzponom azijskih in latinskoameriških ekonomij, je na dobri poti, da se spet prelevi v bipolarni svet. Katere države bodo v katerem bloku, daje slutiti odnos do ruske invazije na Ukrajino. A razmejitve niso zacementirane,

Multipolarni svet, ki se je rojeval z vzponom azijskih in latinskoameriških ekonomij, je na dobri poti, da se spet prelevi v bipolarni svet.