Evropske države se vračajo k premogu
Energetika Revitalizacija zaprtih blokov v Šoštanju in Trbovljah ni mogoča – Janez Kopač: Premajhne zaloge premoga v Velenju
Zaradi zmanjšanja dobav ruskega plina se več evropskih držav vrača k premogu in povečanju proizvodnje iz termoelektrarn. V Sloveniji revitalizacija zaprtih premogovnih blokov v Šoštanju in Trbovljah ni mogoča. »Če hočemo zmanjšati porabo plina, ga bo treba manj porabiti za proizvodnjo električne energije. Namesto tega bo treba več uporabljati termoelektrarne,« so nedavno sporočili z nemškega ministrstva za gospodarstvo, čeprav se je pred tem nemška koalicija zavezala k zmanjšanju porabe premoga. Da gre za »grenak, a nepogrešljiv ukrep za zmanjšanje porabe plina«, je komentiral nemški minister za gospodarstvo in podnebje Robert Habeck. Uvoz plina iz drugih držav namreč ne zadošča, da bi popolnoma nadomestili ruskega.
Avstrijska vlada pa je sporočila, da je treba termoelektrarno Mellach v bližini Gradca, ki je trenutno v mirovanju, pripraviti na ponoven zagon, da bi se v nujnih primerih lahko zagotovila zadostna preskrba z energijo. Mellach so kot zadnjo termoelektrarno v Avstriji ustavili aprila 2020. Cilj je, da bi v nujnih primerih v njej spet lahko pridobivali električno energijo iz premoga. Vendar bo verjetno trajalo več mesecev, preden bodo izpolnjene tehnične in kadrovske zahteve ter nabavljen premog, je povzela STA. »Naš prvi cilj je zagotoviti preskrbo države,« je ob tem dejal avstrijski kancler Karl Nehammer.
Tudi Italija in Nizozemska sta nakazali, da bi bilo dodatno sežiganje premoga, okoljsko spornega energenta, lahko odgovor na rusko zmanjševanje dobav plina. Nizozemska je, denimo, sporočila, da bo aktivirala zgodnjo opozorilno fazo energetskega kriznega načrta in dvignila omejitve glede proizvodnje električne energije v termoelektrarnah – to je država namreč omejila na 35 odstotkov zmogljivosti. Nizozemski energetski minister Rob Jetten je dejal, da bodo kljub tej odločitvi dosegli podnebne cilje do leta 2030.
Z vračanjem k premogu se bodo investicije v ta energent povečale. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je opozorila, da so se lani povečale za deset odstotkov, predvsem zaradi vlaganj v Aziji, ki se nadaljujejo tudi letos. Kitajska se je sicer zavezala, da v tujini ne bo več gradila termoelektrarn, kar pa ne velja za njen domači trg.
HSE: Bloki 1–4 so trajno zaprti
V šoštanjski termoelektrarni sta delujoča dva premogovna bloka, to sta bloka 5 in 6. Preostali štirje so trajno zaustavljeni, njihova revitalizacija pa ni mogoča. Enako velja za Termoelektrarno Trbovlje, pravijo v HSE. Zaustavitev kurjenja premoga v Tešu je trenutno predvidena v letu 2033.
V HSE pojasnjujejo, da je obratovanje blokov 5 in 6 prilagojeno tržnim razmeram in stanju elektroenergetskega sistema. Dnevna proizvodnja se prilagaja potrebam
Blok 6 je predimenzioniran in zanj ni dovolj premoga. Blok 5 je rezerva, medtem ko so blok 4, ki je tehnično odlično deloval, zaprli, ker ni bilo premoga. Ozko grlo pri razmišljanju o povečanju rabe premoga so kapacitete njegovega izkopa v velenjskem rudniku. Ta ni sposoben povečati dobav, za to bi bila potrebna velika vlaganja, pa še zalog lignita ni dovolj. po električni energiji. Pri tem opozarjajo, da proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn HSE zaradi suše dosega le 68 odstotkov načrtovane.
Ogrevanje Ljubljane s premoga na plin
Ravno v času velikih podražitev zemeljskega plina in nevarnosti popolne zaustavitve njegovih dobav iz Rusije Energetika Ljubljana v Termoelektrarni Toplarni Ljubljana (TE-TOL) končuje veliko investicijo izgradnje plinsko-parne enote. Za jesenske mesece načrtujejo hladne in za njimi vroče zagone elektrarne, polno obratovanje pa prihodnje leto. Z obratovanjem plinsko-parne enote se bo poraba premoga zmanjšala za 70 odstotkov. V tretjem bloku, kjer sočasno uporabljajo lesne sekance in premog, pa bo zadnji nekaj časa še ostal. Skladno s strateškim načrtom načrtujejo dokončen umik premoga leta 2030, pravijo v Energetiki Ljubljana. Trenutno se Ljubljančani večinoma ogrevajo na premog, saj v Energetiki Ljubljana za proizvodnjo toplote v 65 odstotkih uporabljajo ta energent, v 18 odstotkih zemeljski plin, v 16 odstotkih lesne sekance in izjemoma kurilno olje (v odstotku).
Glede na to, da se v nekaterih državah vračajo k premogu, nas je zanimalo, ali so takšne možnosti odprte tudi za TE-TOL. Kot ponavljajo v odgovoru, načrtujejo umik premoga do leta 2030.
Kaj bi za ogrevanje Ljubljane pomenilo, če bi Rusija ustavila dobavo plina tudi Sloveniji, ki je odvisna od ruskega plina? Nenadna in nenadzorovana zaustavitev dobav plina iz Rusije bi lahko privedla do njegovega pomanjkanja. Akt o načrtu za izredne razmere pri preskrbi z zemeljskim plinom opredeljuje različne stopnje krize in izvajanje ukrepov, če bi se to zgodilo. »Aktivno spremljamo vse informacije o prenosu oziroma dobavi zemeljskega plina v Evropo in Slovenijo. Vsak dan smo v stikih tudi z veleprodajnimi trgovci, našimi dobavitelji in spremljamo gibanja cen na borzah, ki so v zadnjih dneh spet zelo spremenljive in v porastu,« odgovarjajo v Energetiki Ljubljana.
• Kakšne so možnosti za povečanje rabe premoga v Sloveniji?