V Ljubljanici še vedno preveč fekalij

Naravna kopališča Vzorci vode na Ljubljanici in Savi niso ustrezni – Problematični kanalizacija, kmetijstvo in živali

Ljubljana ima več naravnih kopališč, ki so med prebivalci prestolnice zelo priljubljena. Nekatera med njimi so v preteklosti nastala spontano, denimo tista na Savi gorvodno in dolvodno od črnuškega mostu. Kopališča in plaže za Savo so si prebivalci uredili že za časa Prešerna, ne nazadnje je prav na Savi pri Tomačevem leta 1935 utonil njegov prijatelj, jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik Matija Čop. Slavno kopališče Špica na Ljubljanici pa so uredili in odprli že leta 1906, torej v obdobju Avstro-Ogrske.

Ljubljana je bila takrat provincialno mesto dunajske monarhije, z živahnim narodnobuditeljskim gibanjem. Na Špici se je zbirala, sončila in kopala bolj nemško govoreča elita. Toda časi so se po prvi svetovni vojni spremenili in leta 1927 so prav na Špici organizirali prvo »državno« tekmovanje v plavanju za naslov prvaka Slovenije.

Špica je bila več let najbolj priljubljeno zbirališče Ljubljančanov. Muzej novejše zgodovine hrani številne fotografije iz petdesetih in šestdesetih let preteklega stoletja, ki prikazujejo poletno gnečo na Špici, kjer je bila poleg kopališča tudi čolnarna. Danes pa gre za eno najlepših območij Ljubljane, kjer se prebivalci lahko sončijo, telovadijo, vozijo s supi in se zapeljejo z ladjico po Ljubljanici. A kot pravijo na Mestni občini Ljubljana, to ni kopališče.

Pojasnili so namreč, da na območju MOL uradno ni razglašenih naravnih kopalnih voda, zato tudi ni uradnih kopališč. Problematična je kakovost vode, saj se ponekod v Ljubljanico še vedno steka kanalizacija.

Na magistratu pravijo, da postopek razglasitve kopalne vode zahteva večletno spremljanje in visoko kakovost voda. Sama določitev kopalnih območij pa je v pristojnosti države, ki tudi spremlja kakovost kopalnih voda in o tem obvešča širšo javnost. Na občini si sicer prizadevajo, da bi na obeh rekah (tako na Ljubljanici kot na Savi) lahko odprli naravno kopališče, s čimer bi se prestolnica dejansko lahko pohvalila. Kopališče na rekah, ki tečeta skozi mesto, je zdaj izjemen prestiž. To bi namreč pomenilo, da sta Sava in Ljubljanica v prestolnici tako čisti, da bi jo lahko pili.

Kanalizacija in nutrije

Na občini od leta 2017 z namenom vzpostavitve naravnega kopališča od maja do septembra izvajajo tedenski monitoring kemijskih, mikrobioloških in fizikalnih parametrov v Ljubljanici in Savi. Kemijsko naj bi bili obe reki že skoraj primerni za kopanje, težava pa naj bi bilo mikrobiološko stanje, konkretno fekalije. In tu se začne problem, ki ga bo dolgoročno zelo težko rešiti.

Predstavniki občinskih strokovnih služb so pojasnili, da so pogoji za odprtje naravnega kopališča zelo zahtevni, zdravstveno-okoljska merila pa zelo stroga. Vzorce »kopalne« vode na Ljubljanici tako jemljejo in merijo na štirih lokacijah, in sicer pri vodovodnem mostu, pri Črni vasi, pri gostilni

Livada in na Špici, kjer naj bi bilo nekoč kopališče. Na Savi pa opravljajo meritve prav tako na štirih lokacijah: na območju Črnuč in pri Gameljščici. Če bi želeli na obeh rekah odpreti javno kopališče, bi morala biti voda na omenjenih lokacijah neprekinjeno ustrezno čista najmanj štiri do pet let. Žal pa ni tako. Vzorci pri Livadi in na Špici so v večini primerov onesnaženi. Gre predvsem za bakterije E. Coli in enterokoki, ki se pojavljajo na območju voda, onesnaženih s fekalijami in so zelo nevarne. Poleg bolečin v trebuhu, driske in bruhanja lahko povzročijo resnejše zaplete in ogrozijo naše zdravje. Zato so na strokovni službi MOL poudarili, da je vprašanje, ali je navzočnost omenjenih bakterij le malo nad dovoljeno mejo nesmiselno, saj je vsak presežek preveč.

Sava je mikrobiološko precej čistejša in veliko vzorcev je že dobrih, a še vedno ne dovolj za javno naravno kopališče. Poleg tega je pri Savi drug problem. Ljubljanica je običajno mirna reka, v kateri je mogoče plavati, medtem ko je Sava hitra, hudourniška reka z brzicami, hitrimi tokovi, zato je tudi za dobrega plavalca zelo nevarna. To je v resnici dodaten problem, saj mora biti javno naravno kopališče urejeno po vseh varnostnih standardih in mora biti ves čas zagotavljena navzočnost reševalne službe.

Med najpomembnejšimi vzroki še vedno preveč umazane vode za kopanje so že omenjeni kanalizacijski izpusti v Ljubljanico, kmetijstvo na območju Ljubljanskega barja, ladijski promet ter razmeroma veliko število živali, kot so race, želve in nutrije. Seveda pa je ključni problem kanalizacija. V bližnji prihodnosti naj bi po Ljubljanici sicer plule izključno električne ladjice.

Mestna plaža na Savi

Čeprav ni kopališče, je Špica še vedno najbolj priljubljena točka za rekreacijo v Ljubljani. Na nabrežju namreč organizirajo telovadbo, ki jo občani množično obiskujejo. Hkrati so postavili tudi pomol za suparje. Zanimivi plaži sta tudi na Koseškem in Črnuškem bajeru, kjer se Ljubljančani lahko nastavijo soncu na lesenih pomolih. Številne občane pritegne tudi družinski park Muste na nabrežju Ljubljanice med Zaloško in Litijsko cesto, ki je še posebno zanimiv. Poleg otroškega igrišča, drevoreda in parkirišča, ki je urejeno tudi za potrebe gibalno oviranih, v parku raste kar 64 sadnih dreves. Načrtujejo še vrtičkarsko območje s tako imenovanim užitnim parkom in sprehajalnimi potmi. Omenja se tudi, da bo oba dela parka povezoval nov doživljajski most.

Ljubljana se že zdaj lahko pohvali z eno najlepših plaž na Savi, gorvodno od Črnuškega mostu. Če na krožišču pred mostom zavijemo levo in kmalu nato desno proti Savi, pridemo do peščene plaže z betonskimi ležalniki, kjer razen šumenja Save ni motečega hrupa. Na občini poudarjajo, da imajo meščani Ljubljane na voljo skupaj 542 kvadratnih metrov zelenih površin na prebivalca, kjer si lahko poiščejo prostor za osvežitev. Na voljo jim je tudi 53 pitnikov po vsem mestu. V pripravi pa je tudi že projektna dokumentacijo za ureditev plaže ob Savi na Ježici, odprtje je predvideno prihodnje poletje, sončenje ob Savi pa bo mogoče tudi ob novo urejenem kopališču Vevče.

• Sava je precej čistejša od Ljubljanice, a tudi nevarnejša.

• Večina vzorcev na Ljubljanici še vedno oporečnih.

• Pogoj za kopališče je pet let čista voda.