Pregrada, ki lahko (ob)varuje Grosuplje
Protipoplavna zaščita Po dveh letih končujejo gradnjo zadrževalnika Veliki potok – Država načrtuje tudi ureditev Grosupeljščice
Potem ko so predlani julija začeli pripravljalna dela na zadrževalniku Veliki potok, se gradbena dela zdaj končujejo. Zgradili so nasip, jarek z vtočnim in iztočnim objektom ter zapornico, ki predstavljata ključni krmilni del zadrževalnika. To je omogočilo preusmeritev Velikega potoka po novem tlakovanem objektu in novi strugi. Biologi in ribiči, ki so bedeli nad gradnjo, so poskrbeli za selitev rib in rakov v novo strugo. Gradnja zadrževalnika je stala dobrih šest milijonov evrov. Zdaj bo na vrsti še protipoplavna ureditev Grosupeljščice skozi občinsko središče.
Zadrževalnik bodo predvidoma slovesno odprli na začetku septembra. Z zadrževanjem visokih voda zunaj Grosuplja se bodo pretočne vode precej zmanjšale, prav zato se je država po poldrugem desetletju zapletov in priprav vendarle lotila tega velikega projekta. Grosuplje leži na kraškem območju in vse hudourniške vode, ki se zlivajo v potoka Bičje in Grosupeljščico, se zbirajo v nekaj kilometrov oddaljenem Radenskem polju, kjer poniknejo. Ob obilnih padavinah in močno naraslih potokih retja na
Radenskem polju ne morejo požirati velikih količin vode, zato so pred leti zgradili zadrževalnik na potoku Bičje in zdaj vendarle končujejo gradnjo tudi na Velikem potoku. Zadrževalnik Veliki potok bo v primeru stoletnih voda zmanjšal pretok vode s 35 na le pet kubičnih metrov na sekundo. Izdelana je tudi porušitvena analiza pregrade zadrževalnika Veliki potok, kar pomeni, da bo imel upravljavec izdelan načrt delovanja in ukrepe tudi ob najhujšem scenariju. Za evakuacijske objekte (temeljni izpust, zapornični objekt, preliv za visoke vode) so vgradili skoraj 3000 kubičnih metrov betona in v pregrado navozili več kot sto tisoč kubičnih metrov zemljine in peska. Ob spuščeni zapornici, ki bo ob morda grozečih poplavah preprečevala odliv velikih količin vode, se bo za nasipom lahko nateklo do 435.000 kubičnih metrov vode. Naložba je stala 6,2 milijona evrov, pravijo na direkciji za vode (DRSV).
Največja pregrada na Sotelskem jezeru
V Sloveniji je zgrajenih 58 večjih zadrževalnikov, med njimi jih je 23 namenjenih energetski rabi vode, šest pa je suhih zadrževalnikov, med katere spadata tudi grosupeljska zadrževalnika Bičje in Veliki potok. Preostalih 29 zadrževalnikov je večinoma večnamenskih in so namenjeni tako zadrževanju visokih voda kot tudi drugim uporabam, na primer namakanju, plovbi in tudi ribištvu. Največ večnamenskih zadrževalnikov je v
Prekmurju in na Celjskem. Največji volumen 12,4 milijona kubičnih metrov vode lahko zadrži pregrada Vonarje na Sotelskem jezeru, sledijo ji zadrževalnik Vogršček z 8,5 milijona kubičnih metrov vode ter Šmartinsko in Gradiško jezero s po 6,5 milijona kubičnih metrov vode. Povprečni volumen večnamenskih zadrževalnikov v Sloveniji znaša 2,5 milijona kubičnih metrov vode, so povedali na direkciji.
• Zadrževalnik Veliki potok bo zmanjšal pretok vode na pet kubičnih metrov na sekundo.
Poglobiti nameravajo Grosupeljščico
Za celovito obrambo pred poplavami v Grosupljem pa oba zadrževalnika Bičje in Veliki potok ne bosta zadoščala, zato država že načrtuje projekt ureditve potoka Grosupeljščica. Ta predstavlja drugo fazo projekta protipoplavne ureditve Grosuplja. Zdaj končujejo pripravo projektno-tehnične dokumentacije, hkrati pa pridobivajo tudi zemljišča, ki jih potrebujejo za izvedbo načrtovanih del. Glavnino denarja za izvedbo projekta v vrednosti 7,4 milijona evrov bo primaknila DRSV, v manjšem delu tudi lokalna skupnost. V okviru ureditve potoka Grosupeljščica je skozi naselje Grosuplje predvidena ureditev struge v dolžini skoraj 2700 metrov, in sicer od Jerove vasi do železniške proge. Urejali bodo tako bregove struge kot tudi dno struge potoka. Hkrati bodo uredili tudi odvodnjavanje meteornih voda, za kar bo predvidenih nekaj retenzij in črpališč, ki bodo skrbela za prečrpavanje meteornih voda v primeru poplav. V okviru širitve struge se bodo prilagodile tudi nekatere premostitve, načrtovana pa je tudi gradnja nekaj novih brvi, so še pojasnili na DRSV.
• V Sloveniji je zgrajenih 58 večjih zadrževalnikov.
• Uredili bodo bregove in tudi dno struge potoka.