Nagrada Ingeborg Bachmann Ani Marwan
Celovška nagrada Za prestižno nagrado, ki jo je pred leti prejela Maja Haderlap, se je potegovalo štirinajst pisateljic in pisateljev
Slovenska pisateljica Ana Marwan je na 46. dnevih literature v nemškem jeziku v Celovcu prejela nagrado Ingeborg Bachmann. Mednarodno žirijo je prepričala z besedilom z naslovom Wechselkröte, Krastača. Za nagrado se je zahvalila tudi v slovenščini, poroča portal avstrijske radiotelevizije ORF.
Na 46. dnevih literature v nemškem jeziku se je pisateljica predstavila na povabilo avstrijskega literarnega kritika Klausa Kastbergerja, ki je bil tudi član sedemčlanske mednarodne žirije za celovško literarno nagrado. Zanjo se je sicer potegovalo štirinajst avtorjev. Kandidati so se letos ponovno predstavili pred žirijo
Na 46. dnevih literature v nemškem jeziku v Celovcu je slavila Ana Marwan. in občinstvom z branjem odlomkov svojih še neobjavljenih del. Izvirna besedila so morala biti v nemščini.
Ana Marwan je nedavno prejela tudi kritiško sito, nagrado Društva slovenskih literarnih kritikov, ki je njenemu romanu Zabubljena prisodilo oceno najboljšega literarnega dela leta 2021. Roman je bil v izboru deseterice najodličnejših del za letošnjo Delovo nagrado za roman leta kresnik, avtorica ga je predstavila tudi na lanskem festivalu Fabula.
O svojem romanu je avtorica lani v pogovoru za Nedelo povedala: »Zanimalo me je iskanje samega sebe, všeč mi je ideja, ko se počutiš kot popek rože, pa ne veš, katere, ali pa buba insekta, pa ne veš, katerega. Svet ti govori, da si lahko, karkoli hočeš, če si le želiš, ampak ni tako. Obstaja neka determinacija. Tako kot v bubi ne vidiš ničesar, kar bo, entomolog pa.«
Kritičarka in pisateljica Gabriela Babnik je v Književnih listih o romanu Zabubljena zapisala: »Da avtorica goji afiniteto do določenih avtorskih poetik, je smiselno opozoriti, ker je roman Zabubljena zagonetna knjiga. Pa ne gre le za to, da se Ana Marwan po eni strani naslanja na dialektičen odnos do sveta, torej proučuje nasprotujoči si sili realnega in domišljijskega, pač pa, da po drugi strani išče popolno preobrazbo doslej znanega in videnega. Leta 2019 je pisateljica na vprašanje, ali ima po prvencu, napisanem v nemščini, v načrtu še kakšno knjigo, dejala, da 'tokrat piše novo knjigo v slovenščini, ki je že skoraj končana'. Napovedala je spopad predsodkov, torej koliko so ti sestavni del abstrakcije in koliko se jim je mogoče izogniti. V Zabubljeni je osrednja junakinja odraščajoča ženska Rita, ki gre skozi popolno preobrazbo: od ličinke in lutke do muhe in metulja – in do konca romana ostane neznanka, v kateri preobleki bo poletela v svet. Njena počasna preobrazba sovpada s počasnim opazovanjem. Tako sebe kot sveta, v katerem išče svoje mesto. (...) Če imamo občutek, da v romanu ves čas odzvanja neka literarna tradicija, bodisi – zaradi jezika – modernistična bodisi zaradi metafikcijskosti postmodernistična, nenazadnje v Zabubljeni prihaja do zlitja dveh lastnosti: metafikcije, ki je avtoreferencialna, in kritičnega odnosa do sveta, kar se ponekod naplasti s sarkazmom in jedko ironijo, se roman dogaja tu in zdaj, na trenutke pa verjetno celo v bližnji prihodnosti. Psihološka pretanjenost, ki razbije esejistične pasaže, implicira tudi sledi dnevniških zapiskov in fragmentov, zaradi česar pripoved, vsaj v prvem delu, deluje tudi avtentično in neizumetničeno, predvsem pa je roman fragmentarna sestavljanka, pesem morda, kjer se stavki sklapljajo po aluzivnem principu.«
Ana Marwan se je leta 1980 rodila v Murski Soboti. Po študiju primerjalne književnosti na ljubljanski filozofski fakulteti se je leta 2005 preselila na Dunaj, kjer je leta 2008 prejela literarno nagrado Schreiben zwischen den Kulturen. Leta 2019 je pri avstrijski založbi Otto Müller izšel njen knjižni prvenec v nemščini Der
Kreis des Weberknechts, lani je sledil roman Zabubljena v slovenskem jeziku, izdala ga je založba Beletrina. Od leta 2018 živi in dela v avstrijskem kraju Wolfsthal v bližini Bratislave in Dunaja.
Celovec nagrado v spomin na pisateljico Ingeborg Bachmann podeljuje od leta 1977. Velja za eno najpomembnejših literarnih nagrad v nemško govorečem svetu in je vredna 25.000 evrov. Leta 2011 jo je prejela koroška Slovenka Maja Haderlap za romaneskni prvenec Engel des Vergessens (Angel pozabe).
Pisateljica in pesnica Ingeborg Bachman se je rodila 25. junija 1926 v Celovcu in umrla 17. oktobra 1973 v Rimu. Znana je tudi pod psevdonimom Ruth Keller. Velja za eno najpomembnejših nemško pišočih avtoric 20. stoletja.