Alpinistični dnevnik

22. DEL

Kako lepo je kolesariti v jutranjem hladu, poslušam peteline, gledam, kako se jasni, in kar nekam praznično se počutim. Kolo pustim v Bistrici in ujamem ostale, ko se na razpotju ravno bašejo z raznimi dobrotami. Devet nas je vseh skupaj. Ravno prav za tri naveze. Veselo jo ubiramo po snegu navzgor, pod steno pustimo nahrbtnike, sedaj pa šalo na stran, pričenja se namreč »strokovna« stran naše ture. Takole z dvema začetnikoma je bolj dolgočasno, toda vsak je moral enkrat začeti. Spotoma slikamo, da kar naprej škrta, prav tako tudi na vrhu, vsak hoče biti čimbolj divje na sliki.

Sestopamo več po zadnji plati kakor po nogah, gre vsaj hitro. Ura je šele ena, zato nekoliko zaostanem, se uležem na skalo in se sončim.

Toliko imam zadnje čase za razmišljati, da sem se drugim kar nekoliko odtujil. Nikogar nimam, ki bi se mu lahko zaupal, vsak jemlje človeka tako površinsko. Vselej pa me misli nazadnje ponesejo sem gor, v strme skale, v meglo, med sončne zahode in okrivljene macesne. Velike in lepe načrte imam letos, verjetno neuresničljive, a saj je vseeno, vsaj nekaj imam, za kar je vredno živeti. Kako revno bi bilo moje življenje brez gora.

S silo se moram odtrgati od prijetnega otočka sredi snega in spet gre kakor na smučkah po plazu navzdol. Nahrbtnike nam Slavc pelje z avtomobilom, mi pa razposajeno skačemo in preganjamo psička, ki se je izgubil, toda sreča ga je pripeljala gospodarju v Bistrico. 5.–7. junij, petek–nedelja Kogel, Skuta, Kamniško sedlo Spominska (IV, A2), Zajeda Skute (V)

Na kranjski gimnaziji kažejo precej razumevanja za alpinizem, zato si lahko ustvarim prosto soboto. S Slavcem, Marjanom in Janezom nocoj prespimo v Kamniški Bistrici. Zjutraj jo brišemo proti Koglu in spotoma uprizorimo splošno sranje. Pred nami se kmalu iz megle dvigne južna stena Kogla, presneto gladka je videti od daleč. Prvi raztežaj Spominske smeri splezamo kar tako, potem pa se navežemo. Ker moram preizkusiti nove lestvice, prvi raztežaj splezam jaz, hitro sem na stojišču nad grmičkom. Tudi Slavcu gre dobro in tako nad izstopom spiva dobro uro, preden prideta Janez in Marjan za nama. Ugotovita, da imata premalo kondicije, zato se odpraviva naprej v Zajedo Skute sama s Slavcem, Marjan in Janez pa jo mahneta na Okrešelj in naprej na Kamniško sedlo. Do vstopa hodiva brez srajc, na polici pod Zajedo pa oblečeva še vetrovki, ker po njej pošteno teče. Najprej vodi Slavc 20 metrov v desno. Preden pride do stojišča, moram preslišati precej kletvic in ko grem za njim, sem tudi jaz pošteno premočen. Naprej pa gre kakor po potoku. Na stojišču se umaknem čisto ven, pa sem še vedno pod kapom. Slavc visi v majhnem previsu 15 metrov nad mano, ko prižvižga. Najprej drobno kot čmrlj, nato pa useka kakor s topom na polico nekoliko za menoj. Stisnem se k steni in težji kalibri k sreči letijo čez naju. Zasuje naju še sneg in v trenutku sva čisto mrzla, Slavcu se je že zanohtalo. Ko se zapornice zaprejo, teče po Zajedi še dvakrat bolj. Naslednji raztežaj zopet vodim jaz, pri rokavih teče noter, pri pumparicah pa ven. Zajeda je še polna ledu, zato se umaknem na levo, tu je vsaj nekoliko suho. Sedaj pa vrv ne teče, vlečem kakor zmešan, pa nič, in tako tudi Slavc z veliko težavo pride za mano. Ko na naslednjem raztežaju izbija klin na stojišču, naredi »tresk« in od kladiva mu v roki ostane le še ročaj, zato naprej tudi na stojiščih nič več ne zabijava. Po snežišču sredi stene se premikava kot po jajcih, ker je precej ledeno. Zopet raztežaj po potoku navzgor, zato plezava oba hkrati, zopet snežišče, na desno ven in končno konec.

Na vrhu prirediva pravo požrtijo, pobaševa kramo in kot žaba mokro vrv ter jo mahneva preko vrha Skute proti Kamniškemu sedlu. Spotoma ugotoviva, da pri takem snegu danes ne bi prišla tja, zato se raje zadričava preko Gamsovega skreta v Bistrico. Ob devetih se primajeva v kočo, naročiva pivo in v posteljo. Danes spiva do devetih, nato pa jo počasi mahneva na Kamniško sedlo, da jih ne bo preveč skrbelo. Slavc mi pokaže dostop do Glave v Planjavi, opazujemo Ljubljančane, ki plezajo centralo, nato pa skupaj sestopimo v Bistrico.

Alpinistični dnevnik Nejca Zaplotnika (samozaložba PD Kranj) lahko za 19,90 evra kupite na spletni strani prodaja.pdkranj.si, pri Planinski založbi ali v Slovenskem planinskem muzeju. V podlistku bomo objavili samo prvi del knjige.