Protistrup teorijam zarote
Predsednica v gradu, prve dame na skupni rekreativni pohod
esnica je, da ne vemo, kakšen bo covid v prihodnosti. Možno je, da bo še naprej postajal blažja bolezen, po drugi strani pa se lahko zgodi, da bo spet hujši.« S temi besedami je strokovnjakinja za razvoj cepiv in profesorica na Oxfordu, za Guardian pojasnila, kaj stroka trenutno ve o morebitnem nadaljnjem razvoju bolezni, ki je za skoraj dve leti ohromila svet. Šestdesetletna Britanka je v soavtorstvu s Catherine Green pred kratkim izdala knjigo Vaxxers, v kateri je opisala obdobje, ko je bila del Oxfordove ekipe, ki je razvila cepivo astrazeneca. »Knjigo je mogoče brati kot manifest o pomembnosti dobre znanstvene komunikacije, kot protistrup teorijam zarote ali kot biomedicinski triler,« so o njej zapisali pri omenjenem britanskem časniku, avtorici pa sta med drugim poskusili ublažiti strah, ki ga čutijo nekateri ljudje, češ da je bilo cepivo proizvedeno prehitro.
»RSarah Gilbert,
Vaxxers »Od proizvodnje cepiva smo čim prej prešli na licenciranje. Toda opravili smo vse, kar običajno počnemo pri razvoju cepiva. Le zelo smo se trudili, da bi odpravili vse zamude v tem procesu. To smo lahko dosegli samo zato, ker je ves svet skrbela samo ena stvar – covid –, in regulatorji so zato lahko odstranili 'ozka grla' v svojem procesu.« Gilbertova si je od nekdaj želela biti medicinska raziskovalka, pri čemer pa danes priznava, da kot najstnica ni vedela, kako to sploh postati. Po diplomi iz biologije je vpisala doktorat iz biokemije. Doktorirala je pri 24 letih in nato opravila še številne postdoktorske študije v biotehnološki industriji. V knjigi je tudi pojasnila, da ne ona ne Catherine Green, ki se sicer ukvarja s proizvodnjo cepiv, nista del »big pharme«, temveč sta »predvsem navadna človeka, ki jima je uspel izjemen podvig, medtem ko sta se ukvarjali z vsakodnevni stresi, ki jih prinese kombinacija materinstva [Gilbertova ima trojčke] in dela na zloglasno negotovem in slabo plačanem področju«.
Nemalokdo se je vprašal, kje je avtoricama ob vseh obveznostih uspelo najti še čas za pisanje knjige. »Pisali sva jo v prostem času. Manjši del knjige sem celo narekovala med hojo. Kadar je lepo vreme, se v službo včasih odpravim peš in takrat me nihče ne more motiti,« je pojasnila Sarah Gilbert. ktualno, že 48. srečanje vodilnih svetovnih industrijskih držav, združenih v skupino G7 (vanjo so vključeni Združene države Amerike, Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska in Združeno kraljestvo), je bilo tudi priložnost za skupno rekreacijo prvih dam. Poleg vplivnega zasedanja, ki poteka med 26. in 28. junijem na gradu Elmau na Bavarskem in je posvečeno predvsem vojni v Ukrajini, sankcijam proti Rusiji in globalni digitalni preobrazbi, so svoj krog za druženje in gibanje oblikovale nekatere partnerice glavnih predstavnikov držav. Medtem ko je za grajsko mizo predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen s kolegi srečanja G7 kovala strategije, so njihove partnerice v okolici raziskovale bavarske naravne lepote. Na sončno nedeljo so se iz klasičnih protokolarnih kostimov preoblekle v športna oblačila in se podale na pohod po cvetočih alp
Askih travnikih s palicami v rokah, saj je šlo za nordijsko hojo. Med nevsakdanjimi sprehajalkami okoli jezera Ferchensee so bile žena britanskega premiera Borisa Johnsona Carrie Johnson, Britta Ernst – sopotnica nemškega kanclerja Olafa Scholza, Amélie Derbaudrenghien – partnerica predsednika evropskega sveta Charlesa Michela, in žena francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Gostiteljica oziroma pobudnica aktivnega ženskega srečanja je bila Ernstova, ki je v ekskluzivni sprehajalni klub povabila tudi nekdanja olimpijca in zvezdnika zimskih športov Christiana in Miriam Neureuther. Ni pa znano, kje je bil medtem mož von der Leynove Heiko Echter von der Leyen, zdravnik specialist s področja celične in genske terapije, tudi strokovnjak za cepiva proti covidu-19.