V Madridu padla še zadnja ovira
Vrh Nata Turčija v zadnjem trenutku presenetila z odpravo blokade Švedski in Finski
Vse je kazalo, da bo turška blokada širitve zveze Nato vrgla senco na sicer zgodovinski vrh zavezništva v Madridu, a je predsednik Recep Tayyip Erdoğan sinoči izjemno presenetil z umikom veta in tako odpravil še zadnjo oviro, ki je Švedsko in Finsko zadrževala pred začetkom pristopnih pogajanj.
Vpletene strani – Ankara je nordijskima državama očitala pretesne vezi s kurdskimi uporniki in preprečevanje izvoza orožja v Turčijo – so zadnja nesoglasja zgladile včeraj, ko so ob prihodu v špansko prestolnico za skupno mizo sedli voditelji Erdoğan, finski predsednik Sauli Niinistö, švedska premierka Magdalena Andersson in generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
»Z veseljem sporočam, da smo sklenili sporazum, ki Finski in Švedski utira pot v Nato,« je na izredni tiskovni konferenci dejal Stoltenberg. »Turčija, Finska in Švedska so podpisale memorandum v zvezi s pomisleki Turčije, vključno z izvozom orožja in bojem proti terorizmu.« Pojasnil je, da sta se obe državi zavzeli, da bosta Ankaro v celoti podpirali pri preprečevanju groženj njeni nacionalni varnosti, kar po njegovih besedah vključuje tudi nadaljnje prilagajanje domače zakonodaje, pregon pripadnikov prepovedane Kurdske delavske stranke in podpis dogovora o izročitvah.
Z umikom turškega veta se bo lahko začel proces ratifikacije njunega vstopa v Nato po posameznih državah članicah. »S sprejetjem Finske in Švedske v zavezništvo bosta državi varnejši, Nato močnejši, evroatlantsko območje pa varnejše. To je ključno, saj se spopadamo z največjo varnostno krizo v zadnjih desetletjih,« je povedal Stoltenberg.
Sporočilo enotnosti
Medtem ko je generalni sekretar novinarjem pojasnjeval podrobnosti dogovora, ki Finski in Švedski tlakuje pot v največje obrambno zavezništvo, se je s sprejemom voditeljev pri španskem monarhu Filipu VI. in večerjo v kraljevi palači v središču Madrida tudi uradno začelo vrhunsko srečanje Nata. Na njem bodo predsedniki držav in vlad potrdili novo desetletno strategijo delovanja, okrepili obrambo na vzhodnem krilu Nata in naznanili nadaljnjo podporo Kijevu. Ruska grožnja in agresija na Ukrajino bosta tudi sicer do četrtka zaznamovali dogajanje v španski prestolnici. »Namen in cilj sta jasna. To je sporočilo enotnosti (...) demokracij, ki se združujejo, da bi branile skupne vrednote, kot so svoboda, politična pluralnost, spoštovanje človekovih pravic in tudi obramba mednarodnega reda, ki temelji na pravilih,« je bil včeraj dopoldne, preden je Turčija odpravila blokado, jasen španski premier in gostitelj Pedro Sánchez.
Ob njem je generalni sekretar Stoltenberg ponovil, da bo srečanje v Madridu, na katerem se mudi rekordno število voditeljev partnerskih držav, transformativno in zgodovinsko. »Dogovorili se bomo o novem strateškem konceptu, ki bo načrt za Nato v bolj nevarnem in nepredvidljivem svetu, o temeljni spremembi našega odvračanja in obrambe z več silami v visoki pripravljenosti, z večjo prednjo prisotnostjo in z več vnaprej nameščene opreme,« je poudaril. Norvežan je spomnil tudi na pomembnost celovite pomoči Kijevu. »Ključno je, da smo pripravljeni še naprej zagotavljati podporo, saj se Ukrajina zdaj spopada z brutalnostjo, ki je v Evropi nismo videli od druge svetovne vojne,« je dejal in izrazil upanje, da bo dosežen preboj pri pridruževanju Finske in Švedske, kar se je nekaj ur pozneje tudi zgodilo.