Spremembe podnebja so lahko tudi v užitek
Politična ekologija Liberalni kapitalizem najbrž ni pravi sistem za blaženje podnebnih sprememb, a kaj naj ga zamenja, ni jasno
»Smo v paradoksalni situaciji, imamo konsenz o podnebnih spremembah, s tem, da je treba ukrepati zdaj, se strinjajo vsi znanstveniki in politika, kdor se ne strinja, je izločen. To je vzelo 30 let. Kljub vsemu razvoju pa je realnost taka, da nam ni uspelo narediti niti škrbine v rasti emisij, od leta 1990 do 2018 so zrasle za 65 odstotkov, lani pa smo imeli drugo najvišjo letno rast,« je povedal dr. Erik Swyngedouw v predavanju Apokalipsa je razočaranje: uživanje v podnebnih spremembah in mrtva točka podnebnega konsenza.
Najhuje je, da vemo, da ne ukrepamo, je povedal Swyngedouw in dodal, da se v Evropi trkamo po prsih, ker smo malce znižali emisije in menda dokazali, da je to mogoče, a smo v resnici samo prestavili svoje emisije drugam, v druge države. »Vemo, da podnebne spremembe so, delamo pa se, da jih ni,« je dejal v okviru mednarodne (udeleženci so prišli iz 49 držav) poletne šole politične ekologije, ki jo organizirajo Focus, Umanotera, Inštitut za ekologijo, Eko kolektiv, Fakulteta za družbene vede in Časopis za kritiko znanosti.
Swyngedouw vidi v tem vrsto užitka. Kdo se počuti čudno, ko vstopa na letalo, kdo se je odrekel zdravemu sočnemu avokadu, katerega pridelava povzroča ogromno škodo naravi? Greta Thunberg ob tem pravi, da so ji odločevalci ukradli prihodnost. »Resnično si ne želimo drugačnega družbenookoljskega stanja, temveč le uživati njegove simptome. To je tudi arhitektura desnega populizma. Spremembe podnebja niso samo grožnja, so tudi užitek, ki je zmes ekscesnega ugodja in bolečine,« je dejal Swyngedouw in pojasnil, da se dejstva in dokazi o podnebnih spremembah združijo s fantazijami, ki se osredotočajo na tehnične rešitve za zmanjšanje emisij, s čimer zagotovimo, da se nič ne spremeni. Tu je ta užitek in bolečina.
Tu je še užitek podnebnih skeptikov, ki zanikajo škodljivost fosilnih goriv. V ZDA se je, denimo, razširilo predelovanje motorjev (pre) velikih avtomobilov, da izpuščajo goste oblake črnega dima. Čajanke so bile za večje črpanje nafte, Donald Trump je nosil plakat, da koplje premog. V Kanadi so bili veliki protesti za nov naftovod. To je užitek v spodkopavanju političnega in znanstvenega konsenza.
Globok, ekscesen in moteč užitek je tudi v opozarjanju, da nikoli ne naredimo dovolj. Od Ala Gora do Grete Thunberg Swyngedouw prepoznava libidinalno povezanost z žrtvovanjem kot potjo do osebne polnosti. V okoljskem aktivizmu je
• Svoje emisije smo iz Evrope samo prestavili drugam.
• Užitek podnebnih skeptikov, ki zanikajo škodljivost fosilnih goriv.
• Apokalipsa je že tu, ugotavlja strokovnjak.
Kdo se počuti čudno, ko vstopa na letalo, kdo se je odrekel zdravemu sočnemu avokadu, katerega pridelava povzroča ogromno škodo naravi?
izguba glavni motiv, je dejal in kot primer navedel izjave, kot je: »vi ste ukradli moje sanje, mojo prihodnost«. »V naši družbi je ukazan užitek, vse je dovoljeno, če ni nevarno ali res povzroča spremembe. To so podnebne spremembe brez kofeina, kot pivo brez alkohola ali kokakola brez sladkorja ali okolju prijazna kava iz Starbucksa,« je povedal Swyngedouw.
Eden od znakov, da se ne bo nič spremenilo, je tudi zagotovilo, da še lahko ukrepamo in da še ni prepozno. To je Swyngedouw dvakrat slišal tudi v dopoldanskem delu programa. »Govor o prihajajoči in grozeči apokalipsi je treba končati, apokalipsa je že tu. Ne še za nas, za mnoge po svetu pa že. Nepravična je,« je navedel Swyngedouw in še, da človeštvo kot enota ne obstaja in da se nič zares ne spreminja. Spoznanje, da je za mnoge prepozno, je edina pot do enotnega človeštva. »Ne moremo čakati na nove tehnologije. Katastrofa je tu, moramo izbrati stran,« meni Swyngedouw, ki si prizadeva za diskurz o tem, kakšen politični sistem bi morali uvesti, da bi res ukrepali proti podnebnim spremembam in uvedli politično enakopravnost, ki vodi tudi do večje družbeno okoljske enakopravnosti.