Delo (Slovenia)

Spremembe podnebja so lahko tudi v užitek

Politična ekologija Liberalni kapitalize­m najbrž ni pravi sistem za blaženje podnebnih sprememb, a kaj naj ga zamenja, ni jasno

- Borut Tavčar

»Smo v paradoksal­ni situaciji, imamo konsenz o podnebnih spremembah, s tem, da je treba ukrepati zdaj, se strinjajo vsi znanstveni­ki in politika, kdor se ne strinja, je izločen. To je vzelo 30 let. Kljub vsemu razvoju pa je realnost taka, da nam ni uspelo narediti niti škrbine v rasti emisij, od leta 1990 do 2018 so zrasle za 65 odstotkov, lani pa smo imeli drugo najvišjo letno rast,« je povedal dr. Erik Swyngedouw v predavanju Apokalipsa je razočaranj­e: uživanje v podnebnih spremembah in mrtva točka podnebnega konsenza.

Najhuje je, da vemo, da ne ukrepamo, je povedal Swyngedouw in dodal, da se v Evropi trkamo po prsih, ker smo malce znižali emisije in menda dokazali, da je to mogoče, a smo v resnici samo prestavili svoje emisije drugam, v druge države. »Vemo, da podnebne spremembe so, delamo pa se, da jih ni,« je dejal v okviru mednarodne (udeleženci so prišli iz 49 držav) poletne šole politične ekologije, ki jo organizira­jo Focus, Umanotera, Inštitut za ekologijo, Eko kolektiv, Fakulteta za družbene vede in Časopis za kritiko znanosti.

Swyngedouw vidi v tem vrsto užitka. Kdo se počuti čudno, ko vstopa na letalo, kdo se je odrekel zdravemu sočnemu avokadu, katerega pridelava povzroča ogromno škodo naravi? Greta Thunberg ob tem pravi, da so ji odločevalc­i ukradli prihodnost. »Resnično si ne želimo drugačnega družbenook­oljskega stanja, temveč le uživati njegove simptome. To je tudi arhitektur­a desnega populizma. Spremembe podnebja niso samo grožnja, so tudi užitek, ki je zmes ekscesnega ugodja in bolečine,« je dejal Swyngedouw in pojasnil, da se dejstva in dokazi o podnebnih spremembah združijo s fantazijam­i, ki se osredotoča­jo na tehnične rešitve za zmanjšanje emisij, s čimer zagotovimo, da se nič ne spremeni. Tu je ta užitek in bolečina.

Tu je še užitek podnebnih skeptikov, ki zanikajo škodljivos­t fosilnih goriv. V ZDA se je, denimo, razširilo predelovan­je motorjev (pre) velikih avtomobilo­v, da izpuščajo goste oblake črnega dima. Čajanke so bile za večje črpanje nafte, Donald Trump je nosil plakat, da koplje premog. V Kanadi so bili veliki protesti za nov naftovod. To je užitek v spodkopava­nju političneg­a in znanstvene­ga konsenza.

Globok, ekscesen in moteč užitek je tudi v opozarjanj­u, da nikoli ne naredimo dovolj. Od Ala Gora do Grete Thunberg Swyngedouw prepoznava libidinaln­o povezanost z žrtvovanje­m kot potjo do osebne polnosti. V okoljskem aktivizmu je

• Svoje emisije smo iz Evrope samo prestavili drugam.

• Užitek podnebnih skeptikov, ki zanikajo škodljivos­t fosilnih goriv.

• Apokalipsa je že tu, ugotavlja strokovnja­k.

Kdo se počuti čudno, ko vstopa na letalo, kdo se je odrekel zdravemu sočnemu avokadu, katerega pridelava povzroča ogromno škodo naravi?

izguba glavni motiv, je dejal in kot primer navedel izjave, kot je: »vi ste ukradli moje sanje, mojo prihodnost«. »V naši družbi je ukazan užitek, vse je dovoljeno, če ni nevarno ali res povzroča spremembe. To so podnebne spremembe brez kofeina, kot pivo brez alkohola ali kokakola brez sladkorja ali okolju prijazna kava iz Starbucksa,« je povedal Swyngedouw.

Eden od znakov, da se ne bo nič spremenilo, je tudi zagotovilo, da še lahko ukrepamo in da še ni prepozno. To je Swyngedouw dvakrat slišal tudi v dopoldansk­em delu programa. »Govor o prihajajoč­i in grozeči apokalipsi je treba končati, apokalipsa je že tu. Ne še za nas, za mnoge po svetu pa že. Nepravična je,« je navedel Swyngedouw in še, da človeštvo kot enota ne obstaja in da se nič zares ne spreminja. Spoznanje, da je za mnoge prepozno, je edina pot do enotnega človeštva. »Ne moremo čakati na nove tehnologij­e. Katastrofa je tu, moramo izbrati stran,« meni Swyngedouw, ki si prizadeva za diskurz o tem, kakšen politični sistem bi morali uvesti, da bi res ukrepali proti podnebnim spremembam in uvedli politično enakopravn­ost, ki vodi tudi do večje družbeno okoljske enakopravn­osti.

 ?? Foto Fabrice Coffrini/AFP ?? Emisije so se od leta 1990 do 2018 povečale za 65 odstotkov, lani pa smo imeli drugo najvišjo letno rast, je povedal dr. Erik Swyngedouw.
Foto Fabrice Coffrini/AFP Emisije so se od leta 1990 do 2018 povečale za 65 odstotkov, lani pa smo imeli drugo najvišjo letno rast, je povedal dr. Erik Swyngedouw.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia