Pospešek slovesu od avtomobilov na bencin in dizelsko gorivo
Zeleni prehod Tudi države EU o prepovedi novih jeklenih konjičkov na fosilna goriva z letom 2035
Evropska unija sredi zaostrovanja sankcij proti Rusiji in energetske krize hitro sprejema zakonodajne predloge za zeleno preobrazbo, zniževanje izpustov CO in opustitev fosilnih goriv.
V zakonodajnem svežnju Pripravljeni na 55, ki ga je julija lani predstavila evropska komisija, so predvideni številni ukrepi, od hitrejšega širjenja rabe obnovljivih virov do posebnega sklada za pomoč med energetsko preobrazbo. Cilj je, da bi na poti do podnebne nevtralnosti do leta 2030 znižali izpuste za 55 odstotkov v primerjavi z letom 1990. Zvišanje ambicij s prejšnjih 40 odstotkov zahteva številne ukrepe, kot je večja energetska učinkovitost. Predvideno je širjenje sistema trgovine s kuponi za izpuste (ETS) na komercialne prevoze in objekte.
Negotovost med državami članicami
Najbolj odmevajo nova pravila za avtomobilsko industrijo. Predvideno je, da v EU od leta 2035 ne bi več smeli prodajati avtomobilov z notranjim zgorevanjem. Predlog je v evropskem parlamentu dobil sorazmerno široko podporo, med državami članicami pa je bilo nekaj več negotovosti. Sinoči so na zasedanju okoljskih ministrov še usklajevali stališče, s katerim se bodo pogajali z evropskim parlamentom. Slovenija, ki je na področju podnebne politike v skupini ambicioznih držav, je predlog podprla.
Kljub temu je minister za okolje Uroš Brežan na zasedanju v Luxembourgu opozoril, da pri cilju za leto 2035 ne bi smeli prezreti posledic za gospodinjstva, kupno moč prebivalstva in vpliv elektrifikacije prometa na ceno električne energije. Pozdravil je, da bo EU leta 2028 pripravila analizo izvajanja uredbe, ki ureja avtomobilske izpuste CO , in – če bo treba – spremenila cilje. Slovenija je bila odprta do nemškega predloga, ki je bil predstavljen na dan zasedanja.
V razpravah je bilo ključno stališče Nemčije, kjer so se pojavila nesoglasja v vladajoči koaliciji, saj so bili liberalci proti popolni prepovedi vozil z izpusti ogljikovega dioksida. Predlogu evropske komisije sta bila v Luxembourgu naklonjena tako gospodarski minister Robert Habeck kot okoljska ministrica Steffi Lemke. Oba prihajata iz vrst Zelenih. Njuna logika je, da se del industrije že tako pripravlja na elektrifikacijo prometa in da potrebuje jasen kažipot za prihodnost. Tudi velik del nemške avtomobilske industrije na čelu z Volkswagnom podpira ta cilj.
Po nemškem predlogu, ki ga je predstavila okoljska ministrica, bi lahko dopustili izjemo za uporabo podnebno nevtralnih goriv. Kot takšna so v razpravah obravnavana sintetična goriva. Toda kritiki pravijo, da jih zmanjkuje že za letalski in ladijski promet. Prepovedi avtomobilov na bencin in dizelsko gorivo so nasprotovale države, kot so Bolgarija, Italija, Portugalska, Romunija ali Slovaška. Vmesni cilj zmanjšanja izpustov za leto 2030 v primerjavi z letom 2021 bi znašal 55 odstotkov.
Pospešitev izrabe obnovljivih virov
Druga kočljiva tema je širjenje sistema ETS, ki je doslej veljal le za industrijo in elektrarne. Predvsem države na vzhodu, kot je Poljska, nasprotujejo vključitvi poslovnih stavb in komercialnega prometa. Socialni sklad za podnebje naj bi ranljivim gospodinjstvom in podjetjem zagotavljal pomoč pri zelenem prehodu (naložbe v energetsko učinkovitost stavb, razoglji
Med zakonodajnimi predlogi, ki so v zadnjih dneh dobili podporo v svetu EU, je pospešitev izkoriščanja obnovljivih virov. Njihov delež naj bi se do leta 2030 namesto na doslej predvidenih 32 povečal na 40 odstotkov. Vprašanje energije je v času ruskega napada na Ukrajino še bolj varnostno vprašanje, pa tudi evropske solidarnosti. Če EU do jeseni ne bo napolnila skladišč plina na 80 odstotkov, bodo težave. V primeru krize, ki bi se lahko pojavila pozno jeseni in v zimskih mesecih s prekinitvijo dobav plina, bodo države EU odvisne druga od druge.
• Slovenija je podprla predlog o prepovedi avtomobilov na fosilna goriva.
• Po letu 2035 izjema kvečjemu sintetična goriva.
• Priprave na solidarnost v primeru ruske prekinitve dobav plina.
Minister za okolje Uroš Brežan je opozoril, da pri cilju za leto 2035 ne bi smeli prezreti posledic za gospodinjstva, kupno moč prebivalstva in vpliva elektrifikacije prometa na ceno električne energije.