Alpinistični dnevnik
11. junij, četrtek Storžič, Kramarjeva (II, III), Črni graben (V) solo
Prvi dan počitnic je pač treba v hribe. Z Igorjem jo mahneva na
Storžič. Skoraj tri ure sva se potila po poti navzgo•r, na vrhu pa je pihal mrzel veter. Pobral sem nekaj klinov in jo mahnil po Kramarjevi smeri navzdol. Veliko snega je še, zato gre hitro, kar vozim se lahko. Nekaj skokov, nad bivakom zavijem levo in po strmem snegu pridem pod Črni graben. Kar temačno je tukaj in še krokarji se prav nemarno derejo. Po mastnem kaminu navzgor, desno ven, po odprti steni navzgor, prečka nazaj nad kamin in še malo razbitih poči. Po uri in pol sem na vrhu. 12.–14. junij, petek–nedelja Kogel, Zupanova smer (V)
V petek zvečer sva se z Marjanom dobila v Kamniški Bistrici. Letos je toliko snega, da bodo tja do julija pele samo Kamniške. V kuhinji jim ne gori luč, ki jim jo Marjan strokovnjaško pozdravi, za plačilo pa se pošteno najeva hrenovk in juhe. »Na nebu zvezde še žarijo,« ko jo zjutraj mahava proti Koglu. Pod steno pripraviva nahrbtnik za plezanje, moj bo ostal pod steno, in krepko jeva. Ob osmih vstopiva v Zupanovo smer. Začetna trema, potem pa steče kot po maslu.
Prečka v desno, zajeda, prečka v levo, okrog lusk, previsek in spet v zajedo. Kmalu sva na sredini. Plezanje nama gre dobro od rok, uživava, saj gre večinoma prosto. V votlini jeva in se hladiva v prijetni senci. Prvi raztežaj je nekoliko zoprn, ker je skala krušljiva in porasla s travo, je pa dober trening za živce. Naslednji raztežaj vodi Marjan, sredi najtežjega dela pa ga v roke začnejo grabiti krči, premalo kondicije ima. Zato plezam do vrha naprej jaz. Plezanje je do zadnjega raztežaja povsem prosto. Prav to me navdušuje. Sledi dolga in težka prečka v desno, rahlo navzgor. Razmišljam, ali bi zabil. No, šlo bo tudi brez. Za levo roko otipljem majhen rob, potegnem se navzgor. Mnogo hitreje, kot delajo moji možgani, se znajdem pet metrov višje, visim na vrvi, obrnjen proč od stene. Hitro splezam nazaj na prejšnje mesto, zabijem zadnji klin, nato mi šele pride do možganov. Pričnem se tresti in moram počakati, da se umirim, potem pa gre spet dobro naprej. Okrog vogala prečim v tegu vrvi, ker je popolnoma gladko. Ta del je za Marjana nekoliko zoprn, ker ga vrv vleče ven, pa tudi to premagava. Sledi zajeda, zgoraj je precej previsa, še prečka pod streho v desno in na lepi travi sem, ven iz stene.
Ko pride Marjan za menoj, si stiskava roke, skačeva in tuliva, vsa sva iz sebe, vsa napetost je odpadla. Še družinski posnetek, nato pa dolgo in temeljito kosilo. Tudi to je čar šeste stopnje, to veselje po turi. Hitro sva čez Gamsov skret, jaz skočim še po nahrbtnik, nato pa se kot gospoda zapeljeva po snegu navzdol. Noči se že, ko prideva v Bistrico.
V nedeljo se nama ne ljubi nikamor, tudi vreme se malo kisa. Polde je prišel iz Nemčije, tu je še nekaj tržiških deklet in skupaj jo mahnemo do Žagane peči, kjer izvajamo razne akrobacije, tudi padalske. Ob petih se z Marjanom odpraviva peš proti domu. Prvi avto, ki mu pokaževa svoje umazane palce, se naju usmili.
Prvič sem v tujih gorah. Naše Alpe so lepše od tega pogorja, ki je tako mrtvo, brez zelenih krnic in deviško belih sten. Na vrhu megla, višine še prav nič ne čutim.
26. junij, petek
Severni raz Male Mojstrovke (III, IV)
Popoldne se s Slavcem zapeljeva na Vršič. Tako sva zagnana, da izkoristiva vsak trenutek za plezanje.
28. junij, nedelja Kamniška smer (VI) – južna stena Kogla
S Tonetom vstopiva ob šestih zjutraj. Stena nama pokaže zobe že v prvem raztežaju. Kmalu naju zagrne megla. Bolj kakor plezati naprej nama diši izstopiti po sredini. Po trinajstih urah sva končno na vrhu. Tako srečna verjetno še nikdar nisva bila. Tudi taki trenutki so miki šeste stopnje. Sva že zapisana. Brez plezanja ne bi mogla več živeti.
3.–12. julij
Francoske Alpe
Ni mogoče pozabiti zelene doline Veny, sanjske zvezdne noči pod Mont Blancom, divjega bobnenja lomečih se serakov, nevihte pod bivakom Eccles. Vsako doživetje v hribih se zapiše globoko v spomin in te žene v vedno nova doživetja.
Kamor se ozreš, same igle, ledeniki z grozeče resnimi razpokami, nad vso to zmešnjavo pa vlada bela kupola veličastnega vladarja Mont Blanca.
Alpinistični dnevnik Nejca Zaplotnika (samozaložba PD Kranj) lahko za 19,90 evra kupite na spletni strani prodaja.pdkranj.si, pri Planinski založbi ali v Slovenskem planinskem muzeju. V podlistku bomo objavili samo prvi del knjige.