Gostilniški šport? Po Nanosu na tekmi preteče 1,2 km
Sredozemske igre Slovenija blizu dvema bronastima odličjema, balinar Martin Zdauc brez nagrade, je pa svetovni rekorder
Slovenski balinarji so imeli včeraj na 19. sredozemskih igrah v alžirskem Oranu dve priložnosti za osvojitev bronastega odličja, to bi bila druga kolajna Slovenije po zlatem odličju namiznoteniških igralcev Darka Jorgića, Denija Kožula in Petra Hribarja v ekipni konkurenci. V boju za 3. mesto v hitrostnem zbijanju za ženske ni uspelo Nini Volčina, prav tako Martinu Zdaucu v isti disciplini med balinarji. Martin Zdauc, doma iz Plešivice pri Sežani, po poklicu šofer, pa je izjemno zanimiva osebnost, v lasti ima tudi globalni rekordni dosežek v svoji balinarski disciplini.
Kako bi ocenili tokratni dan? V polfinalu ste vodili, a popustili, dvoboj za bron pa se sploh ni izšel.
Veliko razočaranje je to, pričakoval sem več. A preprosto se mi v zaključnem obračunu ni odprlo, potem sem še popustil, 36 točk je moj najslabši izid sezone. Zdaj se bo težko pobrati. Vsaka tekma je zgodba zase, na vsako se pripraviš maksimalno, a če zgrešiš dve krogli in ti tekmec pobegne, ga loviš in delaš napake. V lasti sicer imam svetovni rekord, pride dan za rekord, ne moreš pa ga doseči vsak dan.
Svetovni rekord ste postavili novembra v slovenskem ligaškem dvoboju v Ljubljani med Ilirsko Bistrico in Velenjem. V 51 metih ste imeli 51 zadetkov v petih minutah, kolikor traja igra.
Imel sem že državni in svetovni rekord 49, a takrat so se zamenjala pravila. V Sloveniji smo jih že začeli upoštevati, drugod pozneje, zato mi ga niso priznali. Ta rekord z 51 zadetki je uradno priznan, po tekmi sem moral na dopinško kontrolo, mednarodna zveza ga je potrdila. V lasti ga imamo trije, Hrvat, Italijan in jaz.
Športno kariero ste sicer začeli v rokometu kot vratar.
Še v osnovni šoli sem začel z rokometom, šport mi je nekako v krvi. Gojim tudi kolesarstvo in tek, pred balinarskimi tekmami grem teč tudi na Nanos. Balinati sem začel s 15 leti, morebiti malce prepozno, a takrat so bile razmere, da me nihče ni znal potisniti naprej. Takrat se tudi ni toliko delalo z mladimi, kot se zdaj. Prepozno sem dosegel vrhunsko raven, zdaj sem že veteran med balinarji, kar zadeva to disciplino hitrostnega zbijanja. Na sredozemskih igrah se kar čudijo, koliko let imam, namreč 41. Ko jim to povem, kar ne morejo verjeti.
Kje ste pa zdaj klubsko vpreženi, preizkusili ste se tudi že v tujini?
Nič več ne nastopam za Ilirsko Bistrico, trenutno sem član črnogorskega kluba Palma iz Tivata. Zdaj me sredi julija čaka finale lige, ko se bom vrnil v Slovenijo, pa bom balinal za Skalo iz Sežane. Balinanje je v Črni gori v velikem vzponu, večina tujcev je Hrvatov in Bošnjakov, jaz sem edini med Slovenci. Zaslužek je za poleg plače, je nek dodatek, priboljšek. Italija pa je za ta šport razred zase.
Kaj pa bi sporočili škodoželjnežem, ki pravijo, da je balinanje gostilniški šport?
Naj si pridejo pogledat tri tehnične discipline, hitrostno, natančno zbijanje in štafeto. Spremenili bodo mnenje. Naj poskusijo le na suho teči poleg mene, ko mečem krogle, da bodo videli razliko. Takoj bodo spremenili svoje mnenje, le to, na tekmo pretečem 1,2 kilometra.