Na današnji dan
29. junij je mednarodni dan tropskih regij
1917V
Chicagu so ameriški Slovenci liberalne in socialistične usmeritve na pobudo Etbina Kristana (na fotografiji) sprejeli čikaško izjavo, politično stališče o združitvi Južnih Slovanov v skupno državo po prvi svetovni vojni. Zavzemali so se za državo federativne oblike kot najboljšo možnost za svobodno in enakopravno življenje majhnih narodov. Nova država naj bi enotno upravljala vprašanja, ki so narodom skupna, hkrati pa jim nudila avtonomijo na področjih s kulturnimi razlikami. Podpisniki so tudi zahtevali uveljavitev meščanskih svoboščin in pozvali ameriške Slovence, naj ustanovijo organizacijo, ki bo delovala za uresničitev tega cilja. Na tej podlagi je nastalo Jugoslovansko republičansko združenje.
1944N
a podlagi dogovorov z zahodnimi zavezniki o oviranju nemških vojaških transportov na italijansko bojišče so partizani IX. korpusa v noči z 28. na 29. junij začeli izvajati enega največjih napadov na železniško progo med Podbrdom in Mostom na Soči. V treh dneh in štirih nočeh jim je uspelo onesposobiti 25 kilometrov proge na 150 mestih, uničili so pet postojank in deset bunkerjev ter osem železniških in nekaj cestnih mostov. Akcija je bila odmevna tudi zunaj Slovenije, saj se je borcem IX. korpusa zahvalil tudi poveljnik zavezniških sil za Sredozemlje. Na fotografiji štab IX. korpusa.
1980N
a Islandiji je bila za predsednico države izvoljena Vigdís Finnbogadóttir (roj. 1930), prva ženska na svetu, ki je zasedla predsedniški položaj. Državo je vodila 16 let in velja za voditeljico z najdaljšim predsedniškim stažem.
K avstrijskemu pianistu Arturju Schnablu (1882–1951) je prišel študent, ki je pri njem želel študirati. Schnabel ga je lepo sprejel, privolil, da ga vzame za učenca, ko pa je fant hotel vedeti, koliko računa, mu je rekel: »Po pet gvinej na uro.«
»Bojim se, da si toliko ne morem privoščiti,« je odgovoril študent.
»Dajem tudi ure po tri gvineje,« je povedal pianist, »ampak jih nikomur ne priporočam.«
Postarna ženska v prvi vrsti je prespala ves Schnablov recital, potem pa se je sunkovito zbudila, ko je občinstvo na koncu burno zaploskalo in vzklikalo. Schnabel se je nagnil k njej in ji rekel: »Zbudilo vas je ploskanje. Sam sem igral tiho, kolikor sem le mogel.«