Univerzalni potrošnik je za vedno izginil

Raziskava Mediane Podražitev hrane in pogonskih goriv je spremenila potrošniške navade – Manj je brezglavega nakupovanja

Že gospodarska kriza leta 2009 je spremenila naše potrošniške navade, pandemija koronavirusa in vojna v Ukrajini s precejšnjimi podražitvami hrane in pogonskih goriv pa sta še dodatno pripomogli k manjši, predvsem pa racionalnejši porabi. Prevladujoči sta postali pozornost na ceno izdelka in priprava načrta nakupa. Želja po zapravljanju in kupovanju luksuznih dobrin se je v zadnjih dveh letih pri povprečnem potrošniku zmanjšala in ni videti, da se bo kmalu vrnila. Kupci se osredotočajo na nakupovanje osnovnih dobrin, kot so hrana, izdelki za gospodinjstvo in osebno nego. V raziskavi, ki jo je za Delo med dobrimi petsto vprašanimi v vseh statističnih regijah opravil inštitut Mediana, je več kot 76 odstotkov vprašanih razkrilo, da so več denarja kot pred letom dni v preteklem mesecu zapravili za nakup živil v trgovinah, sledijo pogonska goriva, ogrevanje in storitve.

Strokovnjakinja s področja nakupnega vedenja potrošnikov dr. Tina Vukasović s Fakultete za management Univerze na Primor

Kako ste spremenili svoje prevozne navade? možnih več odgovorov, v odstotkih manj se vozim z avtomobilom pogosteje grem po opravkih s kolesom ali peš pogosteje uporabljam javni prevoz z avtomobilom se nas vozi več, manj se vozim sam/-a

drugo skem je pojasnila, da ima cena še vedno pomembno vlogo, »saj se skoraj večina potrošnikov odloči za slovenske izdelke zgolj v primeru, če njihova cena ni bistveno višja od uvoženih izdelkov. Tisti, ki ne kupujejo slovenskih izdelkov, navajajo ceno kot glavni razlog za izbiro tujih«. Sedeminšestdeset odstotkov vprašanih je pozornih na cene izdelkov in približno enak delež jih kupuje cenejše izdelke. Več kot polovica skrbneje pripravi seznam potrebnih živil pred nakupom in ga nato tudi strogo upošteva. Manj je torej hipnih nakupov v afektu. Pred nakupom več kot polovica vprašanih preveri, v katerih trgovinah so izdelki, ki jih potrebujejo, cenejši.

Številni že opozarjajo, da bo kupovanje cenejše ter manj kakovostne hrane zdravje kot vrednoto potisnilo še niže. Po mnenju Tine Vukasović »tedenski nakup morda nikoli več ne bo takšen, kot je bil«. Draginja je prinesla tudi povečano pridelavo ali pripravo hrane doma. Živila, ki so jih prej kupovali, ljudje zdaj pripravljajo sami, omenili so, na primer, kruh in pecivo.

Manj v avtomobil, več na kolo

Spremenjene navade ne bodo prinesle ničesar dobrega gostinskemu in storitvenemu sektorju. V restavracijah in lokalih so bili prisiljeni zvišati cene hrane že zaradi konkurenčnosti pri kadru. Kupna moč očitno še ni presežena, meni Blaž Cvar iz sekcije za gostinstvo in turizem na Obrtni zbornici Slovenije, saj se določen delež prebivalstva prehranjuje zunaj.

V raziskavi je 15,6 odstotka vprašanih navedlo, da so več denarja porabili za restavracije in bare – gre predvsem za mlajše osebe med 18. in 34. letom starosti. Velika sprememba je opazna pri prevoznih navadah. Skoraj dve petini vprašanih sta jih zaradi podražitev goriv spremenili – velika večina manj uporablja avtomobil, po opravkih se vozijo s kolesom ali gredo peš. Javni prevoz uporabljajo večinoma starejši, saj delovno aktivna populacija pogosto nima možnosti za učinkovit javni prevoz.

Zvišanje cen predvsem hrane in pogonskih goriv je tudi ponudnike prisililo k drugačnemu pristopu do potrošnikov. Tina Vukasović je dejala, da »smo se že srečali z drugačnim potrošnikom in v prihodnosti zato ne moremo pričakovati univerzalnosti«. Po njenem mnenju se bodo po koncu krize kot »vodilni igralci postali tisti, ki se ne bodo samo pravočasno prilagodili novi realnosti, ampak bodo z inovacijami, izobraževanjem in trženjskimi aktivnostmi tudi proaktivno oblikovali in izpolnjevali zaznane potrebe potrošnikov«.

• Potrošniki so veliko bolj pozorni na cene izdelkov.

• Draginja je prinesla tudi povečano pridelavo ali pripravo hrane doma.

Zvišanje cen hrane in pogonskih goriv je ponudnike prisililo k drugačnemu pristopu do potrošnikov.

možnih več odgovorov, v odstotkih

bolj smo pozorni na cene izdelkov kupujemo cenejše izdelke ali izdelke v akciji skrbneje pripravimo načrt nakupa in ga upoštevamo pred nakupom preverimo, v katerih trgovinah so cenejši izdelki, ki jih potrebujemo

kar lahko, pridelamo sami nekaterih živil ne kupujemo več in jih tudi ne uživamo

kupujemo manj živil nekatera živila, ki smo jih prej kupovali, pripravimo sami (npr. kruh, pecivo ...)

drugo