Alpinistični dnevnik

26. DEL

10. oktober Rumena zajeda – Tržiška varianta (VI) – južna stena Kogla

Tržičani so preplezali varianto Rumene zajede, zato jo morava s Slavcem seveda takoj ponoviti. Danes je za spremembo toplo kakor poleti, se bodo vsaj moje prezeble kosti malo pregrele. V varianti je plezanje bolj prosto kakor v sami zajedi, zato je užitek še večji, samo malo krušljiva je. Čez »Propeler« gre pa tokrat dokaj lažje kakor spomladi.

25. oktober Češka koča

Imamo zaključek sezone. Po poti občudujemo rdeče nebo, veselja ne manjka, pijače tudi ne. Tone in Stane sta sprejeta med alpiniste. Zjutraj greva z Rožletom smučat, lepo je divjati po pršiču, da se vse kadi. 29. november Komna

Za praznike gremo na Komno. Za smučke je premalo snega, zato greva z Jožem plezat v Tičarico. Mraza ni, na vrhu krepko piha. Naslednji dan dežuje. Zvečer me nekaj popade in moram ven v naravo, čeprav je mokra. Ko me dež shladi in še Mojca mi pomaga, je zopet vse dobro. V torek gremo domov. Sam grem mimo Črnega jezera in čez Komarčo. Jasni se. Težko se poslavljam od mojega pravega doma, toda tudi v šolo je treba.

5.–6. december Kokrska zajeda (IV, V), Kočna (III)

Zjutraj se s Tonetom s kolesi zapeljeva v Kokro, Stane nama pokaže smer. Zajeda je ledena, drugače pa gre dobro. Kaže, da v plezalni sezoni sploh ni zatišja.

Ko se vrneva v Kokro, jo mahneva v Cojzovo kočo. Zvečer malo praznujeva Miklavža. Vstati je precej težko, a vreme je preveč lepo. Po južnem grebenu se povzpneva na Kočno, višje gori je pošteno ledeno, brez derez precej težko napredujem. Zvečer je tak sončni zahod, da ga ne bom nikdar pozabil.

13. december Smer pod stolpom (VI) – jugozahodna stena Skute

Popoldne se dobimo pri Stanetu v Kokri in jo proti večeru mahnemo na Kokrško sedlo. Sveti luna, svetlo je kakor podnevi in nam se nikamor ne mudi. Do enih ponoči pojemo pred kočo, veselimo se kakor otroci. Vse je ostalo spodaj v megli, z nami sta prišli le sreča in dobra volja.

Zjutraj sva s Stanetom mislila v raz Skute, pa so razmere tako ugodne, da greva kar pod stolp. To je Stanetova prva šestica, zato je potem še cel teden srečen, kar osrečuje še mene.

27. december Grintovec, Dolgi hrbet

V soboto popoldne gremo zopet na Kokrsko sedlo, tokrat brez lune, vreme se kvari. Želim si, da bi nam jutri snežni vihar zasolil turo, ne vem, zakaj. Želja se mi je izpolnila.

Zjutraj še v temi se povzpnemo po Dolgih stenah na Grintovec, veter nas kar premetava po grebenu. Ko smo na sedlu, se zdani, ravno prav, bomo hitreje našli na Mlinarsko sedlo v tej megli. Po grebenu na sedlo in naprej čez Dolgi hrbet pa bi nas veter skoraj odnesel. Mišotu je brada popolnoma zmrznila, meni pa je primrznila kapa na lase. Na Podih smo komaj našli pot skozi Vrata. Končno smo le prišli vsi premraženi v Cojzovo kočo.

1971 29. december–3. januar Na Triglav

V torek zvečer smo se odpeljali v Mojstrano. Normalni ljudje, še celo alpinisti, so nas jasno imeli za bedake, že nekaj dni namreč sneži, čez pol metra snega je. V gostilni pustimo vse, kar ni nujno potrebno, pa še tako so nahrbtniki cele omare. Sneži kakor za stavo, ko jo mahamo proti Radovni, kjer na skednju prespimo.

V sredo dežuje, sneg je čisto »vodeničen«. Dopoldne smo se premaknili od kmetije v gostilno, kjer smo igrali tarok. Popoldne pa se zjasni in nas spravi na pot. Prespali smo v Spodnji Krmi. Noč je nekaj časa zvezdnata, nekaj časa sneži, nato zopet zvezde. Prepevamo, zelo srečni smo. S Stanetom pokopljeva zadnjo cigareto, z novim letom ne bova več kadila.

Na silvestrovo se s smučkami na nogah pomikamo proti Zgornji Krmi. Zopet sneži. Silvestrujemo v lovski koči, malo smo utrujeni. Novo leto nas takoj vrže v ostro zimo, gazimo čel kolena, a odnehati nočemo. Zvečer ob šestih prisopihamo na Kredarico, kje se hitro pobratimo z meteorologovim psom in zopet »silvestrujemo«.

V soboto dopoldne počivamo in se zabavamo, opoldne pa se odpravimo na Triglav. Malo piha, sneg pa je lepo trd. Prav božansko se počutim, v hribih nisem bil še nikoli razočaran, pa naj je treskalo ali sijalo sonce. Na vrhu si zaželimo srečo v tem letu in veliko plezanja. Če bo to zadnje, bo tudi sreča.

Alpinistični dnevnik Nejca Zaplotnika (samozaložba PD Kranj) lahko za 19,90 evra kupite na spletni strani prodaja.pdkranj.si, pri Planinski založbi ali v Slovenskem planinskem muzeju. V podlistku bomo objavili samo prvi del knjige.