Več kot polovica vprašanih proti zamenjavi
Tatjana Bobnar Ob odhodu želi vladi in nasledniku veliko uspeha – Javnost si zamenjave priljubljene ministrice ne želi
»Svojemu nasledniku in vladi želim veliko uspeha,« je dejala pred podpisom odstopne izjave s funkcije notranje ministrice Tatjana Bobnar in spomnila na besede Lao Cuja, ki je zapisal: »Ko vladar ne zaupa svojim ljudem, tudi ljudje ne zaupajo vladarju.« Predsednik vlade Robert Golob se po izbruhu afere še ni javno oglasil.
Mediana je ta teden od ponedeljka do četrtka za Delo merila javnomnenjski utrip. Spraševala je, ali državljani podpirajo spremembe na vrhu notranjega ministrstva. Da naj premier ministrico zamenja, je odgovorilo 21 odstotkov vprašanih, 56 odstotkov temu nasprotuje, preostali se niso opredelili.
Bobnarjeva je v intervjuju za Delo o tanki ločnici med tem, kaj je politični pritisk in kaj ni, odgovorila, da po 30 letih dela v varnostnem sistemu gotovo ve, kje mora biti meja. »Pritisk politike je tudi v tem, da določa, kdo naj bo na katerem delovnem mestu. Če smo v prejšnjem mandatu poslušali, da je s tem, ko so bili določeni vodje umaknjeni z določenega delovnega mesta, politika na neki način vplivala na samo delo Policije, je to v tem delu tudi tako. Torej ne samo, kako se izvaja naloga, ampak kdo jo izvaja – tudi to lahko vpliva na delo Policije,« je prepričana. V anketi smo preverjali tudi mnenje javnosti pri odnosu premiera do stranke NSi. Skoraj tretjina meni, da si Golob želi delovati povezovalno, enak delež je tudi tistih, ki menijo, da si želi zagotoviti podporo za ustavne spremembe, dobra desetina pa, da pripravlja teren za koalicijo z NSi.
Po naših informacijah naj bi ministrstvo za notranje zadeve začasno prevzela Sanja Ajanović Hovnik.
Državni zbor je včeraj vnovič podprl novelo zakona o dohodnini, po tem, ko so ponovno odločanje zahtevali državni svetniki, ki nasprotujejo ukinitvi postopnega dvigovanja splošne olajšave ter še nekaterim drugim rešitvam. A kot je napovedal poslanec NSi Jožef Horvat, poskusov, da bi preprečili uveljavitev novele 1. januarja 2023, še ni konec. Obeta se tekma s časom. »Upoštevajoč informacije, da se pripravlja zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum o tej noveli zakona o dohodnini, ter upoštevajoč dejstvo, da je danes 9. december in da naj bi zakon začel veljati 1. januarja – kar pomeni dodatne neproduktivne aktivnosti ter dodatne stroške gospodarstvu in drugim subjektom, ki izračunavajo akontacijo dohodnine –, je logični sklep, da je ta zakon mrtev. Ta zakon je mrtev in zakon ne bo začel veljati 1. januarja 2023 tudi, če ga boste danes ponovno potrdili, zato si dovolimo poziv koaliciji: pamet v roke pri glasovanju,« je navedel včeraj poslanec NSi, preden je 49 poslancev Svobode, SD in Levice vnovič potrdilo novelo.
»Da bomo vložili dohodninsko novelo, ni bila nobena skrivnost. Opozicija pa nam je medtem postavljala določene proceduralne ovire, a smo vseeno tik pred ciljem,« je včeraj pojasnjevala
Andreja Kertiz, poslanka Gibanja Svoboda, in dodala, da spreminjajo dohodninsko novelo prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše predvsem zaradi njenih uničujočih posledic za javne inance. Bo torej NSi začela zbirati podpise za naknadni zakonodajni referendum zgolj z namenom poskusa zavlačevanja uveljavitve novele, saj ustava prepoveduje referendume o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah? Uradnega odgovora na to vprašanje nismo dobili, a slišati je, da se za to potezo menda ne bi odločili ne v NSi in najverjetneje tudi ne v SDS, lahko pa bi to storila katera od zunajparlamentarnih strank. V opoziciji poleg ukinitve postopnega zviševanja splošne olajšave sicer nasprotujejo še zaostritvam na področju obdavčitve dohodkov iz dejavnosti, zvišanju obdavčitve najemnin ter spremembam pri obdavčitvi dohodkov iz kmetijske dejavnosti.
»Bomo videli čez en teden,« si za zdaj s to možnostjo ne belijo glave v koaliciji, v kateri so prepričani, da jim bo vseeno uspelo izvesti vse postopke za uveljavitev novele še pred novim letom, kar je ključno, saj novela določa, da se splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, 1. januarja 2023 ne bo zvišala na 5500 evrov, kot je določeno zdaj, ampak le na 5000 evrov. Postopna zvišanja na 7500 evrov do leta 2025 se odpravljajo.
Če bo 2500 podpisov za začetek referendumskih postopkov res vloženih, potem bi državni zbor lahko sprejel sklep o nedopustnosti referenduma zoper omenjeno novelo. A proti sklepu je še vedno mogoča pritožba na ustavno sodišče, do odločitve katerega pa se skladno z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi zakon ne pošlje v razglasitev do objave odločitve ustavnega sodišča. To pa ob upoštevanju skrajnih rokov torej gotovo ne bi bilo več letos.
Je pa Milan Brglez v času vodenja državnega zbora sprejel tudi precedenčno odločitev in sam zavrnil več referendumskih pobud, saj je ocenil, da zlorabljajo pravico do referenduma za doseganje ciljev, ki s sprejetimi zakoni niso povezani. Ustavno sodišče mu je v nadaljevanju dalo prav.
Tokrat je »za« glasovalo 49 poslancev Svobode, SD in Levice, proti je bilo 24 poslancev SDS in NSi.