Moskva še vedno brez odgovora na zahodno kapico
Omejitev cen nafte Na realno oceno učinkovitosti najnovejših ukrepov proti Rusiji bo treba še počakati
Evropska unija in skupina držav G7 sta ta teden uvedli embargo in cenovno kapico na rusko surovo nafto. Najnovejše sredstvo zahodnega pritiska na Moskvo je še najlažje primerjati s tekom na dolge proge: kako učinkoviti bodo novi ukrepi, bo jasno šele čez čas in močno odvisno od razmer na svetovnih trgih.
• Kapica bo tretjim državam omogočila, da bodo od Moskve iztržile nižje cene.
Čedalje večje skrbi o ohlajanju svetovnega gospodarstva so v zadnjih dneh preprečile, da bi precedenčne sankcije proti Rusiji povzročile resen preplah med vlagatelji. Nasprotno, nata letos še ni bila cenejša. K temu je gotovo pripomogla odločitev zahodnih držav za postopno uvedbo ukrepov in omejitev cene, po kateri bodo lahko druge države še naprej kupovale rusko nato, na sorazmerno visokih 60 dolarjev za sod.
Takšno previdnost so obžalovale zlasti ukrajinske oblasti, ki so izrazile zaskrbljenost, da bo Rusija tudi s prodajo nate po ceni, ki jo je določil Zahod, še naprej brez težav inancirala svoj vojaški stroj. »Samo vprašanje časa je, kdaj bo treba uporabiti strožje ukrepe. Škoda, da bo ta čas zapravljen,« je v odzivu poudaril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Zahod se je za takšen pristop odločil zaradi strahu, da bi lahko kolaps izvoza ruske nate privedel do nezaželenih posledic, ki bi na koncu koristile predvsem državi agresorki in potencialno ogrozile enotnost podpore Ukrajini, je poročal Financial Times. Ameriške in evropske vlade so se najbolj bale, da bo znaten upad ponudbe nate po svetu povzročil skok cen črnega zlata, kar bi lahko okrepilo inlacijski pritisk na njihova gospodarstva pa tudi povečalo prilive v rusko blagajno.
Nizke cene bodo koristile kapici
Njihova pazljivost se je obrestovala, a povsem brez težav v zadnjih dneh vseeno ni šlo. Predstavniki zahodnih držav so zanikali, da je bil prometni zamašek, o katerem so poročali iz Bosporske ožine, neposredna posledica cenovne kapice na rusko nato, ampak da so bila zanjo kriva nova turška pravila.
Turčija je namreč od vseh tankerjev, ne le tistih z rusko nato, zahtevala potrdila o zavarovanju, in sicer s pojasnilom, da so najnovejši ukrepi proti Rusiji povečali nevarnost plovbe nezavarovanih ladij v njenih vodah.
Analitiki so opozorili, da bo na realno oceno učinkovitosti embarga in cenovne kapice treba še počakati, najverjetneje najmanj do februarja, ko bo omejitev uvoza začela veljati tudi za ruske natne proizvode, ne samo za surovo nato.
»Trajalo bo nekaj tednov in mesecev, da bomo bolje razumeli, kako se lahko Rusija znajde zunaj kapice, na primer ali se lahko prebije do novih zavarovalnih in ladijskih trgov,« je za Delo pojasnil Ben McWilliams, svetovalec za področje energetike pri bruseljskem mislišču Bruegel. Do takrat se bo tudi pokazalo, ali bo cenovna kapica tretjim državam omogočila, da pri pogajanjih z Rusijo dosežejo nižje cene. »To je tisto, na kar upa G7,« je bil jasen sogovornik.
Uspeh cenovne kapice bo po McWilliamsovih besedah na koncu odvisen predvsem od dinamike na natnih trgih, odločitev Opeca in vrste drugih dejavnikov. »G7 bo lažje uveljavljala svoje sankcije v svetu, v katerem so cene nate nizke oziroma padajo,« je prepričan analitik. »Če se bo situacija obrnila, bodo stvari težje.«
Kako se bo znašla Rusija
Ruski predstavniki so takoj po začetku veljavnosti kapice potrdili, da država ne namerava upoštevati omejitve cen, ki jo je postavil Zahod. Kremelj bo uradni odziv predstavil v prihodnjih dneh, je včeraj potrdil ruski voditelj Vladimir Putin, kot enega od možnih protiukrepov pa navedel zmanjšanje proizvodnje nate. Med obiskom v Kirgiziji je po poročanju AFP dejal, da je omejitev cen »neumna odločitev«, ki škodi svetovnim energetskim trgom, a vztrajal, da na njegovo državo ne vpliva.
Rusija je imela več mesecev časa, da se pripravi na ukrepe, in to je po navedbah opazovalcev tudi storila z vzpostavitvijo obsežne lote tankerjev, s pomočjo katerih naj bi omogočila nadaljnji dotok svoje nate na svetovni trg. Toda za nemoteno plovbo bo morala Moskva svojim ladjam zagotoviti tudi ustrezno kritje ob morebitnih nesrečah. Pri največjih svetovnih ponudnikih zavarovanj bo to lahko storila le, če bodo tankerji prenašali nato, ki se bo prodajala po ceni, ki jo je določil Zahod.
• Kijev skrbi, da bo Rusija še naprej inancirala svoj vojaški stroj.
• Analitiki: Učinkovitost kapice bo odvisna od razmer na trgih.
Ruski voditelj Vladimir Putin je kot enega od možnih protiukrepov navedel zmanjšanje proizvodnje nate.
Pripravil
Med opravljanjem dela je bilo letos ubitih 67 novinarjev, 20 več kot lani, je razvidno iz poročila mednarodne zveze novinarjev IFJ. K povečanju števila je v veliki meri prispevala vojna v Ukrajini, kjer je bilo ubitih dvanajst novinarjev in članov medijskega osebja. V poročilu sta kot državi, nevarni za novinarje, izpostavljeni še Haiti in Mehika. Letos je na Haitiju izgubilo življenje šest novinarjev, v Mehiki pa enajst.