Lula prihaja, Biden ga že vabi v Washington
Brazilija Prva dama Janja bedi nad pripravami na »največjo veselico v zgodovini«, vsa država bo na ulicah, tudi nasprotniki
Brazilija se vneto pripravlja na prenos oblasti, ki se bo zgodil na novega leta dan. Postopki so se začeli takoj po tesni, toda prelomni zmagi levičarja Lule konec oktobra. Vsi glasbeniki, ki kaj veljajo v eni izmed največjih držav na svetu, bodo lahko nastopili, samo pevce gospelov so izključili, ker pripadajo Evangeličanski cerkvi, ta pa je vedno bolj vplivna trdnjava Bolsonarove skrajne desnice. Ameriški predsednik Biden si je Lulo zaželel pri sebi v Washingtonu že pred zaprisego, vendar bo moral počakati do januarja.
Program proslav pripravlja nova prva dama Rosângela Silva, 56-letna sociologinja, ki jo vsa država pozna pod imenom Janja, tako so jo klicali od otroštva. Sama se že poskuša primerjati z legendarno Evito Perón v Argentini in z nekdanjo ameriško prvo damo Michelle Obama. Brazilski analitiki so namignili, da bo imela v vladi neuradni, morda celo uradni položaj ministrice brez listnice. Silva je njen dekliški priimek, tudi eden izmed najbolj razširjenih priimkov v Braziliji. Zdaj ima prihodnja predsednica to ime zapisano dvakrat, kot svoje dekliško in zraven še kot moževo.
Vdovec, zdaj 77-letni Luiz Inácio Lula da Silva, ki je bil dvakrat predsednik Brazilije, je Janjo pobliže spoznal med sodnim procesom leta 2018, v zapor mu je vsak dan napisala pismo, 580 jih je bilo. Vseh 580 dni so privrženci Delavske stranke tudi zvesto in pozorno stražili pred zaporom Curitiba na jugu države.
Ko je Lula prišel iz zapora, sta se poročila. Takrat je novi predsednik že sporočil somišljenikom, da se bodo borili za tretjo zmago na volitvah. Zmaga je bila tesna, vendar so jo nasprotniki neradi in samo posredno priznali, kljub napovedim Jairja Bolsonara, da bo izvedel državni udar. Skrajna desnica je dolgo zdržala na protestih, formalni del prenosa oblasti pa se je kljub temu začel nenavadno hitro.
Konec osamitve Brazilije
Lula, ki bo skrajno težko vrnil Brazilijo v tirnice razvoja, kakršne je poznala v dveh mandatih njegove vladavine, temeljito spreminja zunanjepolitično usmeritev svoje države. Osamitve, ki jo je po Bidnovi zmagi v ZDA zakuhal Bolsonaro kot Trumpov najbolj zvesti in zagrizeni sledilec, si ne morejo več privoščiti. Bolsonaro je ostal osamljen tudi v Latinski Ameriki, po gospodarski plati pa je dosegel, da je prva partnerica Brazilije Kitajska in ne ZDA ali katera od velikih latinskoameriških držav.
Za prvo potovanje po zmagi si je Lula, predsednik 8,5 milijona kvadratnih kilometrov velike države z 220 milijoni prebivalcev, še pred inavguracijo izbral svetovno podnebno konferenco na Sinaju. To naj bi bila prva potrditev, da bo po novem letu konec Bolsonarove divje sečnje in požiganja amazonskega gozda.
Razmere niso rožnate
Kljub navdušenju med Lulovimi privrženci razmere v Braziliji niso rožnate. Gospodarska kriza je pahnila v skrajno revščino 30 milijonov ljudi, industrijsko je nazadovala, saj jo tudi tuji vlagatelji, zlasti evropski, tiščijo k tlom z zaostalo tehnologijo. Kmetijstvo je vse močnejše, vendar je s tem povezano izsekavanje pragozda, kar vodi še v pomanjkanje vode, zlasti v velikih mestih.
Analitiki so opozorili, da se kljub razmeroma miroljubnemu obnašanju Jairja Bolsonara njegova skrajno desna falanga krepi. Vedno bolje je organizirana in oborožena, saj je Bolsonaro brazilsko zakonodajo o orožju približal ameriški. Svoje ljudi je poraženec zadnjih volitev dobro opremil s tehnologijo in znanjem, opremljeni so z najnovejšo računalniško tehnologijo.
Brazilski trumpizem v svojem bojevitem jedru še vedno ne prizna volilnih izidov. Starim jedrom skrajnežev se pridružujejo tudi razmeroma široki krogi mlajših državljanov, ki jih strahotno moti, da jim »demokracija« ne dovoli popolne podjetniške svobode, torej tudi neomejenega izsekavanja pragozda in uvajanja novih kultur. Zlasti soje, ki jo izvažajo predvsem na Kitajsko, pa tudi palmovega olja, ki ima kupce po vsem svetu. Brazilija velja za državo, ki pomeni kar petino svetovnega kmetijstva. Plantaže veleposestnikov odganjajo staroselce ter uničujejo njihove kmetijske kulture.
• Prenos oblasti v Braziliji bo 1. januarja 2023.
• Gospodarska kriza je pahnila v skrajno revščino 30 milijonov ljudi.
• Bolsonaro je opremil privržence s tehnologijo in znanjem.
Analitiki so opozorili, da se kljub razmeroma miroljubnemu obnašanju Jairja Bolsonara njegova skrajno desna falanga krepi.