Po slabi banki še slaba energetika
Usoda šestega bloka Pogledali smo razloge za in proti posebni obravnavi problematičnih delov energetike
Ob polmilijardni dokapitalizaciji HSE se je izpostavilo vprašanje prihodnosti Termoelektrarne Šoštanj (Teš), tako z vidika njenega obstoja kot njene vloge v skupini HSE. Že v času prejšnje vlade so se, po naših neuradnih informacijah, pripravljali načrti za ustanovitev »slabe energetske družbe«. Projekt v tej vladi uradno ni v ospredju. A to se lahko hitro spremeni.
Poslanec in nekdanji infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je na četrtkovi seji komisije za nadzor javnih financ, na kateri so člani razpravljali o polmilijardni dokapitalizaciji HSE, omenil načrt za ustanovitev slabe energetske družbe. Kot je razumeti, bi se na to družbo prenesle težavne energetske naložbe, predvsem termoelektrarne in z njo povezane dejavnosti.
Ker finančni minister Klemen Boštjančič ni bil presenečen nad omembo slabe energetske družbe, smo na ministrstvo za finance tudi uradno vprašali, ali vlada snuje oziroma razmišlja o ustanovitvi slabe energetske družbe, kdaj jo načrtuje, kaj bi bilo preneseno nanjo in kakšen bi bil njen namen. »Ministrstvo za finance z ustanavljanjem slabe energetske družbe ni seznanjeno,« so nam sporočili. Tudi v Slovenskem državnem holdingu (SDH) so dejali, da ne izvajajo nikakršnih upravljavskih aktivnosti v smeri oblikovanja slabe energetske družbe.
Toda zadržanost trenutne vlade ne pomeni, da se to ne bo zgodilo. Morebitna ustanovitev slabe energetske družbe ni zgolj posledica trenutnih finančnih razmer v skupini HSE, ampak tudi predvsem bližajoče se ukinitve proizvodnje elektrike iz fosilnih goriv in s tem povezane preobrazbe dejavnosti. HSE, ki je velik upravljavec elektrike iz obnovljivih virov, pa bi se z izločitvijo močno povečala investicijska sposobnost in izdatno izboljšale možnosti financiranja.
Študija rentabilnosti poslovanja
Iz pojasnil direktorja HSE Tomaža Štoklja je razvidno, da pripravlja HSE novo analizo rentabilnosti poslovanja Teša do njegovega predvidenega zaprtja leta 2033. Ta bo močno odstopala od dozdajšnjih projekcij. Trenutno izdelujejo simulacijo odkopa premoga, ki bo zanesljivo pokazala, da ta ne zadošča za potrebe Teša. Zaradi preskromnih priprav odkopov se bo vsaj prihodnje leto in leta 2024 opazno zmanjšal odkop, poleg tega se poslabšuje kakovost premoga. Rentabilnost poslovanja Teša do njegovega zaprtja je izrazito odvisna od učinkovitosti obratovanja in Teš bo moral v prihodnje verjetno uvoziti večje količine premoga. Štokelj je še izpostavil, da je tudi strošek izkopa opazno višji, kot je predvideno v dosedanjih projekcijah. Ko bo znano, koliko in po kakšni ceni lahko premogovnik dobavlja premog elektrarni, bo HSE izdelal še analizo rentabilnosti za celotni sistem.
Tretji korak te analize pa bo moral vključevati še pomen Teša za elektroenergetski sistem Slovenije, njene potrebe po energetski samostojnosti in stabilnost delovanja sistema. Ta korak bo moral vključevati tudi preobrazbo Teša oziroma njegovo nadomestitev. Že zaradi samih izzivov, s katerimi se srečuje Teš, ne glede na finančni položaj, je tako razvidno, da obstajajo razlogi, zaradi katerih je smiselno Teš izločiti iz sistema HSE.
Zaprtje Teša na plečih države
Ker bo zelo verjetno delovanje Teša do njegovega zaprtja ali preobrazbe nerentabilno ali na meji rentabilnosti, bo zagotovo večkrat iskal finančna sredstva. Skoraj zagotovo jih bo morala priskrbeti država. Z izločitvijo bi se tako lahko državna pomoč za sanacijo Teša podrobneje opredelila. Pri tem seveda ni izključeno, da bo analiza rentabilnosti poslovanja pokazala, da je Teš smiselno zapreti oziroma preoblikovati prej kot leta 2033. Teš je skupaj s premogovnikom v zadnjih desetih letih ustvaril 1,1 milijarde evrov izgube, kar je skoraj toliko, kot je znašala vrednost investicije v zloglasni šesti blok. Že s tem se postavlja jasno vprašanje, ali si država sploh lahko privošči, da čaka še deset let.
Ozdravitev HSE in politične nečednosti
Še en razlog, ki potrjuje smiselnost izločitve tako imenovanih termodivizij iz HSE, je v tem, da je holding tudi največji upravljavec obnovljivih virov v Sloveniji. Banke in drugi vlagatelji čedalje manj financirajo okoljsko problematične dejavnosti. Z izločitvijo Teša bi se HSE izdatno izboljšale tako investicijska sposobnost kot možnosti financiranja. Posledično bi lahko HSE več investiral v gradnjo novih obnovljivih virov, vključno z verigo elektrarn na srednji Savi.
Toda ob vsem tem seveda ne gre spregledati političnih motivov. Prva ovira je že v tem, da se je načrt izločitve začel pripravljati v času prejšnje vlade, kar je za to vlado, kot kaže, velika, predvsem ideološka ovira. V tem kontekstu pa je treba opozoriti, da bi lahko, odvisno od političnega interesa, ustanovitev slabe energetske družbe pokazala ali pa prikrila še več nepravilnosti, ki so se zgodile ob gradnji šestega bloka in tudi drugih projektih. Že prvi del prenove projekcij rentabilnosti poslovanja Teša kaže, da so bile manipulacije pri projektu bistveno širše od prenapihnjene vrednosti investicije, odgovornosti za to pa ni prevzel še nihče.
• Projekcije delovanja Teša in Premogovnika Velenje so bile nerealne.
• Sanacija oziroma zaprtje termoelektrarne bo strošek države.
• HSE bi se z izločitvijo termodivizije močno izboljšal finančni položaj.