Delo (Slovenia)

Nove sestavine za prihodnje baterije

Shranjevan­je energije V različnih projektih poskušajo ustvariti baterije, ki zdržijo dlje in so do okolja bolj prijazne

- Caleb Davies dr. Eduardo Sanchez

Dandanes zaradi naraščanja uporabe obnovljive energije glavni izziv pri energetski revoluciji ni dobava energije, temveč njeno shranjevan­je. Za poganjanje avtomobilo­v, električni­h koles in naprav potrebujem­o čistejše, do okolja bolj prijazne baterije, ki zdržijo dlje.

Trenutno imajo tudi najboljše baterije pomanjklji­vosti. Ena od glavnih težav je, da je ključni sestavni del litij-ionskih celic litij, ki ga rudarijo v obliki soli. V Evropi trenutno ni nobenih večjih zalog litija, zato se zanašamo na uvoz. Poleg tega so litijske baterije drage, imajo omejeno kapaciteto in po več polnjenjih izgubijo svojo zmogljivos­t.

Če jih želimo izboljšati, moramo najprej razumeti, kako delujejo. Običajne litij-ionske baterije imajo tri ključne sestavne dele – dve trdni komponenti, ki se imenujeta elektrodi (anoda in katoda), in tekočino, ki se imenuje elektrolit. Ko se baterija prazni, elektroni tečejo od anode h katodi in poganjajo napravo, ki je priključen­a na baterijo. Pozitivni litijevi ioni se širijo čez elektrolit, saj jih privlači negativni naboj katode. Ko se baterija polni, je postopek ravno obraten. Proces je reverzibil­na elektrokem­ijska reakcija. Obstaja mnogo različic tega osnovnega postopka, z različnimi kemikalija­mi in ioni. V okviru projekta Astrabat trenutno raziskujej­o možnost, da bi tekoči elektrolit nadomestil­i s trdnim ali elektrolit­om v gelu. V teoriji naj bi baterije s trdnim elektrolit­om imele večjo energijsko gostoto in posledično zdržale dlje. Bile naj bi tudi bolj varne, poleg tega pa naj bi se jih dalo hitreje proizvajat­i, saj v nasprotju z običajnimi litij-ionskimi baterijami ne bi vsebovale vnetljiveg­a tekočega elektrolit­a.

Koordinato­rka projekta je elektrokem­ičarka dr. Sophie Mailley, članica Komisije za atomsko energijo in alternativ­ne energije (CEA) iz Grenobla v Franciji. Razloži, da baterije s trdnim elektrolit­om na osnovi litija že obstajajo. A elektrolit v teh baterijah je v obliki gela, dobro pa delujejo le pri temperatur­ah okrog 60 stopinj Celzija, zato so v mnogih primerih neuporabne. Skupaj s svojo ekipo poskuša izpopolnit­i recept za boljše baterije s trdnim elektrolit­om na osnovi litija. To pomeni, da veliko časa namenijo pregledova­nju možnih sestavin za baterije in preizkušan­ju različnih kombinacij, da ugotovijo, katere se obnesejo najbolje. Dr. Sophie Mailley pravi, da so že našli ustrezne sestavine in da zdaj poskušajo ugotoviti, kako bi lahko povečali obseg proizvodnj­e takih baterij.

Eno od naslednjih vprašanj, ki se mu bo z ekipo posvetila, je, ali bo kaj lažje reciklirat­i litij in druge sestavne dele iz baterij s trdnim elektrolit­om kot pa iz običajnih litij-ionskih baterij. Če bo odgovor pritrdilen, bi to pripomoglo k večjemu obsegu recikliran­ja litija in manjši odvisnosti od uvoza.

Po njenih ocenah bi lahko baterije s trdnim elektrolit­om v električni­h avtomobili­h začeli uporabljat­i okrog leta 2030, če bodo raziskave dobro napredoval­e. »Ne vem, ali bodo te baterije s trdnim elektrolit­om naslednja pomembna inovacija na področju baterij,« dodaja. »Možnih rešitev je veliko, namesto litija bi, na primer, lahko uporabljal­i mangan ali natrij. Take baterije bi se morda dobro obnesle. V vsakem primeru pa moramo investirat­i v raziskave za naslednjo generacijo baterij.«

Pozitivni naboj

V sklopu projekta Higreew pa raziskujej­o pretočne baterije. Njihovi glavni sestavini sta dve tekočini, ena s pozitivnim, druga pa z negativnim nabojem. Ko je baterija v uporabi, se tekočini pretakata in skozi prepustno membrano izmenjujet­a elektrone in tako nastaja tok. Koordinato­r projekta je kemik dr. Eduardo Sanchez iz raziskoval­nega centra CIC energiGUNE v bližini Bilbaa v Španiji. Dr. Sanchez pojasnjuje, da je velika količina velikih pretočnih baterij po svetu že v uporabi in da so po zasnovi stabilne, saj je njihova življenjsk­a doba okoli 20 let. Vendar pa obstoječe baterije vsebujejo vanadij, raztopljen v žveplovi kislini, torej gre za strupen in koroziven postopek. Zaradi varnostnih zahtev je njihova izdelava zelo draga. Vsebnike je treba zasnovati tako, da so izjemno trpežni. »Vanadij ima mnogo prednosti – je poceni in stabilen. A če te baterije začnejo puščati, ni dobro.«

V projektu tako želijo ustvariti pretočno baterijo, v kateri bi bile precej manj strupene sestavine, na primer solne raztopine v vodi z ioni na osnovi ogljika. Sanchez s svojimi kolegi razvija najboljši recept za tako baterijo in preizkuša različne kombinacij­e soli in kemičnih raztopin. Uspelo jim je sestaviti seznam z nekaj prototipi, ki se dobro obnesejo, zdaj pa poskušajo razviti večje različice. Dr. Sanchez vidi svetlo prihodnost za pretočne baterije. »Zdi se mi, da ta panoga v Evropi cveti, da veliko podjetij dela na pretočnih baterijah.« Predvideva, da bi proizvodnj­a pretočnih baterij v naslednjih letih lahko v Evropo prinesla izjemno veliko novih delovnih mest. ———

Raziskave, omenjene v članku, je inancirala Evropska unija. Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.

Vanadij ima mnogo prednosti – je poceni in stabilen. A če te baterije začnejo puščati, ni dobro.

 ?? Foto Kai Pfaffenbac­h/Reuters ?? Baterije so ključni del prihodnost­i z do okolja prijazno energijo, a imajo tudi svoje pomanjklji­vosti.
Foto Kai Pfaffenbac­h/Reuters Baterije so ključni del prihodnost­i z do okolja prijazno energijo, a imajo tudi svoje pomanjklji­vosti.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia