S kamnito tančico obdano kulturno središče
Istrski kulturni center V širši regiji ni tako kompleksnega programa, kot je bil zastavljen v natečaju za Izolo
Malo je takih kulturnih centrov v državi, kakršnega bi lahko dobili v Izoli, če bi v naslednjih nekaj letih Izolani strnili moči. V Izoli so štiri desetletja vsi dosedanji župani govorili o nujni prenovi že zdavnaj razpadajočega kulturnega doma ali gradnji novega, sodobnega centra. Te dni pa so v izolski Manziolijevi palači odprli arhitekturno razstavo dvanajstih natečajnih elaboratov za sodobno zasnovan Istrski kulturni center. Že iz imena novega centra veje ambicija, da bi v Izoli segli čez lokalne meje in bi za vsaj sto let oblikovali kulturno središče, ki si ga kulturno tako živahno in propulzivno mestece dolgo želi. Prvi konkretnejši korak so naredili leta 2015, ko je občinski urad za prostor sprejel sklep o pripravi prostorskega izvedbenega akta za območje nekdanje Male opreme v neposredni bližini Gostinskega šolskega centra, propadajočih prostorov podjetja Riba, le kakih 80 metrov od izolskega pristanišča. Pred tremi leti je občina ugodno kupila parcelo velikosti 3350 kvadratnih metrov (za 660.000 evrov). Zatem je vlada projekt Istrskega kulturnega centra uvrstila v državni načrt razvojnih programov do leta 2024 in zanj predvidela 7,2 milijona evrov. Podoben znesek je v svoje razvojne programe dodala tudi izolska občina. Letos pa je občinska uprava skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) izpeljala javni arhitekturni natečaj, na katerega je prišlo dvanajst natečajnih elaboratov, mednarodna sedemčlanska žirija pa je po posvetovanju z desetimi strokovnimi izvedenci podelila prvo nagrado ljubljanskemu biroju Ark Arhitektura Krušec.
Arhitekt Tomaž Krušec je o sodelovanju na natečaju in nagrajenem projektu povedal: »V širši regiji ni tako kompleksnega
Istrski kulturni center
• Center ima tri dvorane, knjigarno, kavarno in restavracijo Investitor: Občina Izola Arhitektura: Ark Arhitektura
Avtorji: Tomaž Krušec, Lena Krušec, Kristjan Nemec, Lenart Piano, Jurij Nemec, Vid Kurinčič, Neža Novak, Timotej Resnik
Neto površina:
Glavna dvorana: 420 sedežev Okvirni proračun: Med 14 in 18 kulturnega programa, kot je bil zastavljen v tem natečaju. Hkrati nas je prepričala tudi nadvse kompetentna žirija, katere član je bil tudi Enrique Sobejano, trenutno eden najbolj znanih arhitektov v svetovnem merilu.« Dodajmo, da je Sobejano specialist za gledališča, saj je pred dvema letoma zmagal na natečaju za »Cité du héâtre in Paris«. »Pri taki žiriji se arhitekt mora udeležiti natečaja, ki je priložnost za preveritev svojega znanja in sposobnosti. Tudi zato in zaradi zanimivega programa se ga je udeležilo kar 12 birojev,« je pojasnil Tomaž Krušec ter dodal, da je bila posebna vaba tudi sama lokacija, ki se mu zdi optimalna za tovrsten projekt. Veliko obmorskih mest v svetu ima svoja gledališča in podobne kulturne centre tik ob morju ali reki: na primer v Hamburgu, v Reykjaviku, v Bilbau ...
»Istrski kulturni center je postavljen na ključni lokaciji, ki z ene strani meji na zeleni park ob Dantejevi ulici, na drugi strani pa na obalno promenado (lungomare). Pritličje objekta oblikuje pokriti trg, ki izično in optično povezuje park z morjem. S trga je zasnovan tudi vhod v stavbo. Prostor okoli objekta ni namenjen zgolj obiskovalcem centra, ampak vsem Izolanom, ki lahko na terasi ob kavarni in pred njo pijejo kavo, obiščejo knjigarno ali zgolj počivajo ob terasastem trgu. Iz večine delov stavbe je videti horizont na morju,« pojasnjuje predstavnik avtorjev zmagovalnega idejnega projekta in doda, da so redki natečaji, ki obravnavajo tako skrbno izbrano in premišljeno lokacijo. »Zaradi primerne lokacije smo se sploh prijavili. Prireditve v kulturnem centru bistveno pripomorejo k mestnemu utripu. Svoje poslanstvo pa najbolje opravljajo ravno objekti, ki se s svojo zasnovo odpirajo v zunanji javni prostor in programsko osmišljajo javne trge in ulice. Tako postaja kultura del širšega javnega mesta,« pravi redni profesor na ljubljanski fakulteti za arhitekturo in avtor Tomaž Krušec.
V pritličju zasnovanega centra bosta poleg recepcije še knjigarna in kavarna, v nadstropju pa velika prireditvena dvorana s 420 sedeži. Njeno tribuno bo mogoče prilagajati glede na vrsto dogodka, tako da bo omogočala amiteatrsko postavitev sedežev, prav tako bo omogočala stojišča in celo izvedbo balkona. Imela bo tudi primerno veliko zaodrje, ki omogoča izvedbo zahtevnejših prireditev, koncertov in predstav. Ob glavni bo še manjša dvorana. V nadstropju nad dvorano pa bo večnamenska dvorana, ki jo bo mogoče deliti v dve manjši. Na vzhodnem delu stavbe so predvideni racionalno zasnovani prostori uprave. V najvišjem nadstropju pa je restavracija s teraso in najlepšim razgledom na morje.
Fasada kot kamnita zavesa
Posebno poglavje bo fasada objekta, ki je zasnovana kot tančica, nekakšna transparentna zavesa ali mreža, izdelana iz lokalnega kamna, in ki kot odrska zavesa obdaja stavbo. Delovala naj bi tudi kot nekakšno senčilo, ki bo pomagalo uravnavati klimo v notranjosti, pojasnjuje Tomaž Krušec.
Žirija, ki ji je predsedovala Polona Filipič Gorenšek, je ocenila, da nagrajena natečajna zasnova dosega zastavljena merila gospodarnosti, trajnostnosti in energetske učinkovitosti. »Kletni prostori so izvedeni kot za vodo popolnoma neprepustni keson. Stavba je skoraj v celoti naravno osvetljena, razen dvoran in servisnih prostorov. Pasivne rešitve varujejo notranjost stavbe pred pretiranim osončenjem v poletnem času in ohlajevanjem v zimskem. Kamniti fasadni plašč na ključnih mestih deluje kot senčilo. Masivnost kamna izniči pregrevanje in ohlajevanje notranjosti. Pri gradnji so predvideni avtohtoni gradbeni materiali. Senčenje pa je zastavljeno tudi z veliko zasaditvijo visokoraslih, avtohtonih dreves na vseh straneh stavbe. Rešitev v največji meri ohranja obstoječo vegetacijo.«
Predsednica žirije Polona Filipič Gorenšek razlaga, da arhitekturna zasnova izkazuje potenciale sodobnega kulturnega centra, ki vabi goste in se prilagaja razmeram časa. »Stavba je družbeno vozlišče, ki s svojo zasnovo vzpostavlja stik z morjem in horizontom. V tem smislu je rešitev edinstvena, saj razume in na novo gradi genius loci. Z umeščanjem v zelo občutljiv kontekst mestnega središča avtorji izkazujejo veliko mero odgovornosti ter premišljen
Veliko obmorskih mest v svetu ima svoja gledališča in podobne kulturne centre tik ob morju ali reki: na primer v Hamburgu, v Reykjaviku, v Bilbau ...
Te dni so v izolski Manziolijevi palači odprli arhitekturno razstavo dvanajstih natečajnih elaboratov za sodobno zasnovan Istrski kulturni center.
in spoštljiv odnos. Glavni vhod so oblikovali kot lijak, ki vpelje v stavbo tako obiskovalce kot tudi naključne sprehajalce. Ulica ob stavbi se stopničasto spušča proti obalni promenadi in morju. Severozahodni del zunanjega prizorišča je namenjen postavitvi odra za prireditve. Vzdolž nove obalne promenade projekt vzpostavlja mestno plažo s pomoli. Med kulturnim centrom in plažo pa postavijo info točko in območje škvera uredijo kot spominski prostor,« razlaga predsednica žirije.
Večji del pritličja je transparenten in povezuje območje med Dantejevo ulico in morjem. Tako postane osrednja vhodna avla (foaje) nekakšna dnevna soba mesta, ki z zunanjim prizoriščem ustvarja živahnost obmorskega mesteca. »Rešitev po mnenju komisije zelo premišljeno in uspešno odgovori na vse ključne cilje natečajne naloge, saj predstavlja programsko, tehnološko in funkcionalno celovit odgovor na speciiko lokacije, tako v smislu urbanistične in arhitekturne kot tudi krajinske zasnove,« je o svoji odločitvi zapisala komisija.
Kdaj bodo uresničili hram kulture in za koliko?
Dosedanji župan Danilo Markočič je nameraval v naslednjem letu nadaljevati pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta in hkrati predati naročilo izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja zmagovalnemu biroju Arhitektura Krušec. »Projekti so temelj, če želimo poleg obljubljenih državnih in načrtovanih občinskih sredstev kandidirati tudi na kak evropski vir. Ko bodo projekti narejeni, po moje ne bo težko prepričati odločevalcev za evropska sredstva,« meni Kristina Zelič iz občinskega urada za prostor. Koliko denarja bo občina potrebovala za tak projekt, si niti sam avtor natečajne rešitve ni upal ugibati, ker je vse odvisno od tega, kaj bodo naročniki zastavili v projektu. Zelo približne (nestrokovne) ocene govorijo o naložbi, večji od 12 ali celo večji kot 15 milijonov evrov.
Novoizvoljeni izolski župan Milan Bogatič nam je zatrdil, da je bil v zadnjih dneh večkrat narobe razumljen, češ da nasprotuje projektu. »Odločno nasprotujem navedbam, da sem proti projektu. Nasprotno, zdi se mi zelo dober. Imel pa sem več pomislekov. In sicer da bo občina sama inančno težko izpeljala tak projekt, zato bi ji morale pomagati tudi sosednje občine ali pa bi morala biti deležna še evropskih nepovratnih sredstev, za kar si bomo zelo prizadevali. Prav tako bomo prvo leto poskušali narediti vse, da bomo razrešili dileme okoli OPN in bo ta sprejemljiv za večino občanov. V razpravi pred referendumom o OPN nisem zaznal, da bi kdo nasprotoval lokaciji in sami izvedbi kulturnega centra. Prav tako upam, da bodo projektanti upoštevali dejstvo, da je občinska parcela na območju poplav, da bo torej projekt predvidel obrambo pred poplavami. In ne nazadnje se bo moral županov kabinet dogovoriti z lastniki o nakupu parcele podjetja Riba, ki jo še potrebujemo, da se pred kulturnim centrom lahko uredi ploščad, ki bo del kulturnega centra. Upam, da nam bo vsaj del tega uspelo urediti v letu, ki je pred nami,« je dejal Milan Bogatič, ki bo župansko mesto zasedel 22. decembra.