ZDA se vidijo kot favorit v tekmi za gradnjo drugega bloka
Aleshia Duncan Predstavnica ameriškega ministrstva za energijo razume potrebo po vključevanju volivcev v odločitev o širitvi jedrske elektrarne Krško
ZDA že dlje časa kažejo zanimanje za sodelovanje pri gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. To je potrdila tudi Aleshia Duncan, namestnica pomočnice ameriške ministrice za energijo, ki je Ljubljano obiskala v sklopu širše turneje po državah srednje in vzhodne Evrope. V intervjuju za Delo je spregovorila o vse tesnejših odnosih med Evropo in ZDA na energetskem področju ter pripravljenosti ameriške vlade, da pred načrtovanim referendumom sodeluje v javni razpravi o širitvi uporabe jedrske energije v Sloveniji.
Je razprava o jedrski energiji v Evropi trenutno zelo drugačna od tiste v ZDA?
Absolutno. Od ruske invazije na Ukrajino je razprava precej drugačna, saj je vojna v ospredje postavila nujnost zagotavljanja energetske varnosti, zavedanje o odvisnosti od ruskega goriva, delov itd. [Evropske] države so najbolj neposredno prizadete zaradi te zime, prihodnje zime in energetske krize, ki nas čaka. ZDA se kot njihova partnerica in prijateljica srečujejo z nekaterimi skupnimi izzivi, denimo z odvisnostjo od goriva, hkrati pa si prizadevamo pomagati pri odpravljanju vrzeli, ki jih bo pustila Rusija na področju storitev s komponentami in gorivom, ter iskanju načinov, kako državam še vedno pomagati pri doseganju energetske neodvisnosti in zagotavljanju podpornih tehnoloških rešitev kot zaupanja vreden partner. Mislim, da imamo veliko skupnega. S temi vprašanji se bomo morali ukvarjati globalno, saj je [vojna] res imela globalni vpliv. Začelo se je v srednji in vzhodni Evropi, nato pa dobilo odmev v državah po vsem svetu.
Ali lahko rečemo, da je Evropa zaradi ruske invazije postala tudi
bolj odvisna od ZDA, kar zadeva energetske potrebe?
Ne bi uporabila tega izraza. Evropske države in verjetno tudi evropska komisija vidijo potrebo po bolj zaupanja vrednem partnerju, na katerega se lahko zanesejo. ZDA jim zato ponujajo strateško partnerstvo, preizkušene tehnologije, močan in neodvisen regulativni organ ter varnost in norme za preprečevanje širjenja jedrskega orožja, ki mora podpirati razvoj vsakega projekta. Obstaja zelo velika odvisnost od tega, kar so ZDA že dokazale, in od dejstva, da so zaupanja vreden partner – vsaj tako bi jih jaz formulirala. Rusija se je medtem izkazala za zlobnega igralca in pokazala, da želi energijo uporabiti kot orožje.
To vas sprašujem, ker nekateri zaradi povečanega izvoza plina opisujejo ZDA kot edinega pravega zmagovalca vojne v Ukrajini.
Ne bi rekla, da imamo v vojni kakršnega koli zmagovalca. V tem primeru bolj gledam na socialna vprašanja, ki so prednostna. ZDA zagotovo ne bodo zmagovalec v vojni, ki poteka v Evropi, ampak bomo to vsi, ki podpiramo Ukrajino v tem zelo težkem času.
Kako se je od leta 2020 oziroma od podpisa memoranduma o razumevanju spremenilo sodelovanje med Slovenijo in ZDA na področju jedrske energije?
Z memorandumom o sodelovanju na področju jedrske energije smo potrdili, da v Sloveniji obstaja priložnost za sodelovanje in raziskovanje možnosti pri razvoju njenega jedrskega programa. Takrat je bila na oblasti druga vlada. Od leta 2020 je bil ustvarjen prostor za nekakšen pregled uporabnosti različnih vrst tehnologije v družini naprednih reaktorjev, naj gre za velik, ali majhen reaktor, ali oboje, z zavedanjem, da so lahko vsi del jedrskega programa. Pri novi vladi je opaziti prepričanje, da je jedrska energija del rešitve. Nekaj časa pa bo potrebnega za to, da se z referendumom odloči, kako in s kom se ta projekt izvede. Medtem se sodelovanje pri raziskavah in razvoju na medvladni ravni nadaljuje.
Glede na to, da je v Sloveniji že prisotna ena Westinghousova enota, bi bila druga enota, ki jo je vlada pohvalila zaradi njene varnosti in stroškov električne energije, naravna izbira. Če torej na vaše vprašanje odgovorim brez ovinkarjenja, bi si mislila, da smo favorit. Na voljo bi imeli tudi različne tehnologije na področju majhnih modularnih reaktorjev in mikroreaktorjev, če bi bilo to potrebno za nadgradnjo tega programa. V ospredje nas uvrščajo naša tehnologija, varnost, tudi izdelki, ki so že pridobili certiikat za načrtovanje, in dejstvo, da so ZDA za mnoge strateški partner.
Kdaj pričakujete, da bo sprejeta dejanska odločitev o širitvi?
Razumem, da bo to prednostna naloga in da se bo vlada o tem odločila še pred iztekom sedanjega mandata.
Predsednik vlade je nedavno namignil, da bi se morala Slovenija pri širitvi Jeka odločiti za serijsko rešitev zahodnega tipa. Ali se na tej stopnji še pogovarjate o majhnih modularnih reaktorjih ali o bolj uveljavljenih modelih?
Menim, da sta vlada in njen predsednik osredotočena na napredne zasnove reaktorjev, kar bi lahko pomenilo velike in/ali majhne, saj so naši veliki reaktorji tudi napredne zasnove. Westinghousova tehnologija tretje plus generacije tako na primer spada v kategorijo te napredne zasnove reaktorja. Ko premier razmišlja o gradnji drugega bloka, bo velik reaktor z močjo 1400 MWe verjetno bolj ustrezal potrebam po zmogljivosti. Odločitev med velikimi in majhnimi reaktorji je odvisna od tega, koliko energije kje potrebujete.
Kot ste že omenili, bo Slovenija verjetno organizirala referendum o širitvi jedrske elektrarne Krško. Ali je dobro, da o teh vprašanjih odločajo volivci?
Pomembno je zagotoviti sodelovanje javnosti in tako tudi razumem [potrebo po referendumu]. Odločitev bo vplivala na življenja ljudi, zato je treba poskrbeti, da bodo pomirjeni in izobraženi predvsem o tem, kaj zanje pomeni dodatna jedrska energija. V tem primeru povečanje energetske varnosti pomeni več delovnih mest in več električne energije v omrežju. Če se v to enačbo vključijo še majhni modularni reaktorji, obstaja tudi možnost njihove uporabe za neelektrične aplikacije. Človeški vidik vsega tega je zelo pomemben. Verjamem pa, da bosta znanost in tehnologija na koncu govorili sami zase. Resnično je treba poskrbeti za to, da bodo vse strani dobro obveščene. Če bo obveščanje pravilno izpeljano, bodo odločevalci lahko z zaupanjem nadaljevali svoje delo. Ni primerno, da se ta korak preskoči. Tudi v naši vladi, v ZDA, ima Komisija za jedrsko regulacijo javna srečanja in veliko sodeluje z zainteresiranimi stranmi. Menim, da gre za podoben postopek, s katerim se poskuša pridobiti podpora ljudi, saj je to nekaj, kar neposredno vpliva nanje.
Pred vsakim referendumom je običajno organizirana kampanja, in tudi v tem primeru bo tako. Namerava ameriška vlada sodelovati v njej?
V preteklosti smo se vključevali v kampanje, in to na prošnjo partnerjev. Če nas je torej partner prosil, naj se, denimo, vključimo v javno razpravo, smo pripeljali direktorja nacionalnega laboratorija v Idahu, ki je družinski človek in lahko tako s tehničnega kot z družbenega vidika pove, kako sta jedrska energija in njena širitev na zelo pozitiven način podprli cilje administracije na področju podnebja ter varnosti delovnih mest. Če nas države, ki imajo tovrstne potrebe po komunikaciji, prosijo za podporo pri izobraževanju in usposabljanju ali za sodelovanje v večstranskih forumih, jim z veseljem pomagamo. Državam smo pomagali pri študijah, energetskih študijah, pomagali smo jim celo s simulatorji, tako da je veliko možnosti za podporo pri izvajanju te kampanje. Pod pogojem, da nas država k temu povabi. To ni nekaj, pri čemer bi sodelovali nepovabljeni.
In takšnega vabila še niste prejeli?
Še vedno se pogovarjamo, saj je država v procesu razmisleka. Pogovarjali smo se o tem, kako bi lahko skupaj opravili nekaj začetnega dela, ki bi nas popeljalo naprej po tej poti. Ta proces je še vedno na začetku, za povabilo pa je še nekoliko prezgodaj.
Človeški vidik vsega tega je zelo pomemben. Verjamem pa, da bosta znanost in tehnologija na koncu govorili sami zase.