Ob višjih cenah morda še višji davki
Vpliv gospodarskega zastoja v Nemčiji – Krka in Lek na preizkušnji – Od pomladi manj težav z energenti
Prihodnje leto bo v več pogledih zelo zahtevno, pri čemer gospodarske napovedi niti ne kažejo prave slike pretresa, ki čaka Slovenijo. Poleg tega lahko zaostrene gospodarske razmere poslabšajo še neposrečene politične odločitve. Ob višjih cenah, višjih obrestnih merah se lahko zgodijo še višji davki.
Umar je v jesenski napovedi še sredi septembra predvidel 1,4-odstotno gospodarsko rast, zmanjšanje brezposelnosti, šestodstotno rast plač in štiriodstotno inlacijo. Na teh predpostavkah je vlada začrtala tudi izrazito povečanje proračunske porabe. Že takrat so se zdele napovedi dokaj optimistične, zdaj pa jih že velik del ni več realen.
Gospodarski zastoj Nemčije, ki ji napovedujejo 0,6-odstotni upad, bi lahko prinesel težave opaznemu delu slovenske predelovalne industrije. Padec naročil bo poslabšal tudi razmere na trgu dela in posledično bo rast plač verjetno manjša. Razmere bodo še zaostrile cene energentov, ki jih bo moralo plačevati slovensko gospodarstvo.
Evropska komisija (EK) in Banka Slovenije (BS) naši državi napovedujeta le 0,8-odstotno gospodarsko rast. To je pod povprečjem EU in gospodarstvo bo to občutilo kot krizo.
Pregled projekcij EK in BS kaže, da bo Slovenija gospodarsko rast prikazala samo zaradi rasti javne porabe, medtem ko bo zasebna domača potrošnja upadla, manjše bodo tudi investicije. Posebej zahtevno bo prvo četrtletje, ko se bo slabo razpoloženje zaradi slabših gospodarskih kazalcev – v večjem delu EU je pričakovati krajšo recesijo – stopnjevalo zaradi negotovosti, povezanih s preskrbo in cenami energentov, in sprememb logističnih poti.
Zamik med borznimi in končnimi cenami energentov
Cene energentov na mednarodnih trgih se bodo sicer prihodnje leto opazno znižale. Svetovna banka pričakuje okoli 11-odstotno znižanje (borznih) cen. Vendar bodo ostale opazno višje kot v preteklih letih in bodo v Evropi občutno višje kot v Aziji in ZDA. Ob tem pa obstaja nevarnost, da bodo cene v Sloveniji nekonkurenčne tudi večjemu delu Evrope. Znižanje cen v gospodarstvu bo seveda bistveno počasnejše kot na blagovnih borzah, ker se bo velik del poslov z energenti sklenil pred znižanjem. Z izjemo pogonskih goriv bodo gospodinjstva morebitne pocenitve energentov dočakala šele leta 2024.
Vseeno bo težav z energenti prihodnje leto bistveno manj kot letos in prve znake olajšanja je pričakovati že spomladi. Vojna v Ukrajini v drugi polovici prihodnjega leta ne bo več imela večjega vpliva na oblikovanje cen energentov. Seveda pa se bo poznala preusmeritev nabavnih kanalov.
V nedavni napovedi je mednarodna agencija za energijo (IEA) sicer opozorila, da evropske države za prihodnje leto še nimajo zagotovljenih vseh potrebnih količin plina. Primanjkljaj znaša okoli desetino pričakovane porabe, kar je izziv, ki bi moral biti rešen že kmalu spomladi. Vprašanje je seveda tudi, koliko se bodo skladišča pozimi izpraznila, saj bodo dobave iz Rusije bistveno manjše. Za zdaj je uporaba skladišč primerljiva s preteklimi obdobji, pri čemer so letos napolnjena bolj kot običajno.
• Gospodarska rast bo prikazana z javnimi naložbami.
• Obrestne mere se bodo povzpele nad 4,5 odstotka.
• Lastnika Revoza in Leka se bosta preoblikovala in razdelila na več delov.
Z izjemo pogonskih goriv bodo gospodinjstva morebitne pocenitve energentov dočakala šele leta 2024. 11 mio predvidoma prodanih avtomobilov v letu 2023 je skoraj tretjino manj kot pred epidemijo
Manj težav je pričakovati tudi pri preskrbi z elektriko, ker bi lahko Francija, po letošnjih težavah svojih jedrskih elektrarn, ponovno postala neto izvoznica. Če ne bo še enega sušnega leta, bodo tudi obnovljivi viri pripomogli k dobri energetski preskrbi.
Težko leto za avtomobiliste
Eno ključnih področjih za slovensko predelovalno industrijo, ki tvori jedro slovenskega izvoza, je avtomobilska industrija. Letošnje leto so evropski avtomobilisti pretežno utrpeli upad prodaje, a so hkrati z racionalizacijo poslovanja večinoma izboljšali dobiček. Prihodnje leto naj bi se prodaja avtomobilov v zahodni Evropi povzpela za več kot desetino, toda približno 11 milijonov predvidoma prodanih avtomobilov je skoraj tretjino manj kot pred epidemijo.
Rast prodaje analitiki pričakujejo tudi ob morebitni gospodarski krizi, saj imajo avtomobilisti dolgo vrsto naročil zaradi letošnjih logističnih težav. Letos so proizvajalci dali prednost vozilom z višjo dodano vrednostjo, prihodnje leto se bo povečala prodaja manj donosnih. Ker gre za avtomobile, ki so delno že sestavljeni, lahko to pomeni manjša naročila dobaviteljev in zanesljivo cenovni pritisk nanje.
Nemški inštitut Ifo je v napovedi zapisal, da bo avtomobilski sektor prihodnje leto sicer povečal prodajo, toda avtomobilisti bodo utrpeli precejšen upad novih naročil. Višji stroški materialov, energije in proizvodnje pa bodo znižali dobičke. Analitiki še predvidevajo, da bodo proizvajalci luksuznih avtomobilov lažje ohranili marže, kljub višjim vstopnim stroškom, kot pa proizvajalci z bolj množično proizvodnjo. Avtomobilski koncerni se tudi reorganizirajo, kar pa bi lahko oplazilo tudi Slovenijo. Francoski Renault, katerega del je tudi novomeški Revoz, se bo razdelil na pet delov. Usoda Revoza v tej reorganizaciji še ni znana.
Prelomno leto slovenske farmacije
A na preizkušnji prihodnje leto ne bodo samo slovenski dobavitelji avtomobilski industriji, temveč tudi oba slovenska farmacevta. Znano je, da je Krka prodajno močno izpostavljena ruskemu trgu. Zaradi vedno ostrejših sankcij lahko dolenjski farmacevt v poslovnem delu pričakuje vsaj dodatne logistične težave. Precejšnje tveganje pa so tudi tečajna nihanja, ki so šla večji del letošnjega leta Krki na roko. Glede na vedno bolj omejen izvoz ruskih energentov se takšno leto verjetno ne bo več ponovilo.
Pred povsem drugim izzivom pa je ljubljanski Lek, kjer se bo lastnik Novartis prihodnje leto razdelil na dva dela. Še vedno ni znano, kako bo delitev koncerna na originalna in generična zdravila vplivala na aktivnosti v Sloveniji.
Oba farmacevta sta tako velika, da bi bistvena sprememba njunega poslovanja lahko vplivala na gospodarske kazalce in poslovno razpoloženje celotne Slovenije.
Podražitev hrane in materialov
Tudi gospodinjstva prihodnje leto zanesljivo ne bodo opazila znižanja borznih cen energentov, z izjemo pogonskih goriv. Ker se višje cene energentov in surovin prenašajo v končne izdelke postopoma, se bodo še večji del prihodnjega leta višali tako vhodni stroški podjetij, vključno s pritiski na plače, kot tudi cene končnih izdelkov. Cenovni pritisk se z energentov že zdaj prenaša na druge izdelke in teh pritiskov bo prihodnje leto še več. ECB ocenjuje, da bodo cene
hrane in drugih izdelkov široke potrošnje naraščale še najmanj dve leti. BS napoveduje 6,8-odstotno rast cen v Sloveniji, kar je opazno več kot v evrskem območju. Kar tri zaporedna leta bo rast cen v Sloveniji opazno višja kot v evrskem območju.
Skok obrestnih mer
ECB je ta teden zvišala ključno obrestno mero za pol odstotne točke in napovedala dodatna zvišanja tudi na prihodnjih srečanjih. S tem je jasno pokazala, da je primarni cilj ECB umiritev inlacije, tako da je vprašanje gospodarskega zastoja prepuščeno vladnim iskalnim politikam. Analitiki pričakujejo, da se bo obrestna mera ECB zvišala še vsaj za odstotno točko, na tri odstotke. Obrestne mere stanovanjskih posojil in posojil podjetjem bodo že sredi prihodnjega leta predvidoma znašale med 4,5 in pet odstotki. Spomnimo, sredi letošnjega leta so bile obrestne mere manj kot dva odstotka.
Strankarska politika pred potrebami države
Državni proračun ima za prihodnje leto predvidenih 3,3 milijarde evrov, pri čemer je vlada v rezerve za neopredeljene dogodke postavila 2,5 milijarde evrov. Tako zastavljen račun državi ne pušča skoraj nobenih možnosti ukrepanja v primeru poslabšanja gospodarske aktivnosti.
Negotovost še povečujejo vedno ostrejši boj za pravice v javnem sektorju, napovedane spremembe davčnega sistema, reorganizacija zdravstva, urejanje dolgotrajne oskrbe, pokojninske spremembe in okoljska politika. Na vseh omenjenih področjih gredo rešitve v smeri višjih davčnih obremenitev, čeprav so previsoki davki eden ključnih izzivov mednarodne konkurenčnosti Slovenije.