V petnajstih letih prepolovili izpuste onesnažil
Kakovost zraka Najbolj, za 55 odstotkov, smo po letu 2005 zmanjšali izpuste dušikovih oksidov – V Žerjavu po 23 letih spet presežne ravni svinca
Zrak v Sloveniji je bil lani najmanj onesnažen s prašnimi delci PM10 v zadnjih nekaj desetletjih, kažejo podatki republiške Agencije za okolje (Arso). Tudi ravni drugih onesnaževal so bile nižje od meje, ki je še dovoljena. Izjema je le Zgornja Mežiška dolina, kjer so po letu 2009 znova zaznali presežne ravni svinca.
Medtem ko znaša mejna vrednost za to težko kovino 500 nanogramov na kubični meter, so na merilnem mestu v Žerjavu v vsem letu namerili v povprečju 694 nanogramov svinca na kubični meter. Najvišje vrednosti so izmerili v drugi polovici junija, ko niti ena dnevna vrednost ni znašala manj kot tisoč nanogramov, najvišja dnevna vrednost je bila izmerjena 28. junija – kar 7360 nanogramov na kubični meter. Razlogov za povišane ravni svinca je lahko več, poudarjajo na Arsu. Iz poročil o emitiranih snoveh podjetja MPI-Reciklaža iz Žerjava je razvidno, dodajajo, da so se lani emisije svinca povišale za polovico v primerjavi z letom 2020 in za več kot štirikrat v primerjavi z 2019. Ker so lani prenavljali tudi glavno cesto v Žerjavu, po mnenju
Arsa ni mogoče izključiti niti resuspenzije svinca iz kontaminirane zemlje.
Na merilnem mestu Žerjav so vse leto zaznavali tudi povišane ravni arzena, kadmija in svinca, kar Arso pripisuje predvsem izpustom okoliške industrije. Povprečne letne vrednosti arzena in kadmija v Žerjavu sicer ne presegajo dovoljenih mejnih, so pa višje kot na drugih merilnih mestih. Prav tako so zaznali odstopanja pri ozonu.
Na območju Slovenije so se skupni izpusti onesnaževal v obdobju med 2005 in 2020 v povprečju zmanjšali za polovico: 55 odstotkov pri dušikovih oksidih, 49 odstotkov pri ogljikovem monoksidu, 48 odstotkov pri PM10 in 38 odstotkov pri PM2,5. Dnevne mejne vrednosti PM10, ki znašajo 50 mikrogramov na kubični meter, po navedbah v Arsovem letnem poročilu o kakovosti zraka na nobenem od merilnih mest niso bile prekoračene več kot 35-krat v letu. Prav tako ni bila letna mejna vrednost. Povišanja je bilo zaznati le v času kurilne sezone. Najbolj se je onesnaženost zraka s PM10 zmanjšala v Trbovljah, Zagorju in Mariboru.
Tudi onesnaženost z najinejšimi prašnimi delci PM2,5, ki jih merijo na petih merilnih mestih, lani nikjer ni presegla dovoljene. Letna mejna vrednost je znašala 14 mikrogramov na kubični meter ali šest mikrogramov manj, kot je dovoljeno.
Največ benzopirena v Desklah
V primerjavi z letom 2020 so se znižale ravni benzopirena. Te merijo na štirih merilnih mestih – v Ljubljani za Bežigradom, na Titovi v Mariboru, v novogoriški Grčni in v Iskrbi –, lani pa so vrednosti spremljali tudi v Desklah, kjer ima med drugim sedež anhovski Salonit. Na tej merilni postaji so bile vrednosti benzopirena najvišje – povprečna letna raven je bila 1,3 nanograma na kubični meter, izmerili pa so jih v kurilni sezoni.
Skoraj na vseh merilnih mestih – od Ljubljane, Maribora, Nove Gorice, Celja, Deskel in Iskrbe – so bile nižje od mejnih letne ravni arzena, niklja, kadmija in svinca. Najvišje so izmerili junija, pripisujejo pa jih puščavskemu prahu v tistem obdobju. Benzen ostaja »konstanta« – »tako kot že vsa leta poprej pod mejno vrednostjo«, poroča Arso. Letni izpusti arzena v 2020 so v Sloveniji znašali 0,6 tone, niklja 1,4 tone, kadmija 0,5 in svinca 3,8 tone.
• Arso izdal poročilo o kakovosti zraka v 2021.
• Namerili najmanj PM10 v zadnjih desetletjih.
Ljubljano usmrajajo dušikovi oksidi
• V Žerjavu prvič po 2009 spet presežene ravni svinca.
Polurne ravni SO2 iz Termoelektrarne Trbovlje so svoj čas presegale 20.000 mikrogramov na kubični meter, 57-krat več kot danes znaša meja urna vrednost.
Mejne in kritične vrednosti za dušikove okside, katerih glavni vir je cestni promet, lani niso bile presežene na nobenem merilnem mestu. Izredne meritve so izvajali v Desklah, najvišjo letno raven pa so zaznali na prometno zelo obremenjenih merilnih mestih v središču Ljubljane in na Celovški – 33 oziroma 32 mikrogramov na kubični meter. Najvišje urne ravni so izmerili v Grčni, nikjer pa niso presegle mejne vrednosti 200 mikrogramov na kubični meter. Vsebnost dušikovih oksidov naraste ob jutranji in večerni prometni konici.
Višje ravni žveplovega dioksida občasno izmerijo le še okrog Teša. Lani so vrednosti SO v Zavodnjah, ob zagonu termobloka, dvakrat presegle urno mejno vrednost; najvišja je znašala 1151 mikrogramov na kubični meter.