Ustava preprečuje predčasne volitve
Slovaška Stranka Sas je od leta 2012 povzročila padce treh vlad
Predsednica države Zuzana Čaputová je včeraj razpustila vlado, ki jo je doslej vodil premier Eduard Heger. V četrtek je dobil nezaupnico v parlamentu, Slovaki pa bi se lahko že v prvi polovici prihodnjega leta odpravili na predčasne parlamentarne volitve. »To je najlepše božično darilo za Slovake,« je po tem, ko je 78 od 150 poslancev enodomne národne rade izreklo nezaupnico dosedanji vladi, izjavil Peter Pellegrini, predsednik opozicijske socialdemokratske stranke Hlas, slovaško vlado pa je vodil v letih 2018–2020. A ta še vedno priljubljeni levičarski opozicijski politik ni bil glavni krivec za to, da je Slovaška ostala brez vlade. Nezaupnico je zahteval Richard Sulík, predsednik desnosredinske stranke Svoboda in solidarnost (Sas), ki je od leta 2012 povzročila padce treh vlad. Sulík je bil do septembra podpredsednik vlade, njegova stranka pa del vladajoče koalicije, potem pa je izstopila iz vlade, ki je postala manjšinska.
Glasovanje o nezaupnici je končalo trimesečno krizo, ki je onemogočala sprejetje zakonov o državni pomoči državljanom in podjetjem v krizi, med katero je inlacija presegla 10 odstotkov. A to še ne pomeni, da se bodo volivci v tej srednjeevropski državi z okoli 5,4 milijona prebivalcev kmalu odpravili na volišča, da bi odločali o tem, kdo jih bo poslej zastopal v parlamentu.
Da bi lahko predstavniki ljudstva predčasno zapustili poslanske klopi, morajo spremeniti temeljne zakonske akte, zato sta Sulík in Pellegrini že prej pozvala k ustavnemu referendumu. Predsednik národne rade Boris Kollár je izjavil, da bodo poslanci prihodnji teden glasovali o ustavnem amandmaju, ki bo omogočil predčasne volitve. »Moramo zaščititi naše državljane. Moramo sprejeti proračun, sicer bomo ogrozili izpolnitev obljub o energetskih subvencijah in povišanju plač,« je dodal »spiker«, ki je član Sulíkovega Sasa.
Matovič ponudil odstop
Sulík je izjavil, da ni za predčasne volitve. Večina komentatorjev se je strinjala, da krivec za sedanjo vladno krizo niso ideološke razlike med strankami, ki so bile še do nedavnega del vladne koalicije. Glavna težava so razprtije med voditelji vodilnih strank, največje
je v četrtek dobila nezaupnico. probleme med koalicijskimi kolegi pa je menda povzročil vodja vladajoče stranke Običajni ljudje Igor Matovič. Po tem, ko je pred dvema letoma njegova stranka zmagala na parlamentarnih volitvah, je prevzel vodenje vlade, a se je kmalu sporekel s koalicijskimi partnerji.
Ena od glavnih zamer proti njemu je bila, da se je med pandemijo covida-19 brez posvetovanja s političnimi zavezniki odločil za nabavo ruskega cepiva sputnik-V, katerega uporabe EU ni odobrila. Zato se je lani Matovič umaknil s premierskega položaja, a kot inančni minister ostal pomemben član vlade. Njegovi spori s koalicijskimi partnerji so se nadaljevali in privedli do tega, da je Sas septembra izstopil iz vlade.
Matovič je tik pred glasovanjem o nezaupnici poskusil rešiti krizo tako, da je ponudil odstop s položaja inančnega ministra. Ta predlog ni zadovoljil nekdanjih koalicijskih partnerjev, ki so v četrtek zvečer pripomogli k izglasovanju nezaupnice vladi. Matovič je Sulíka označil za »koristnega idiota«, ki bo omogočil predčasne volitve, na katerih se po napovedih javnomnenjskih raziskav obeta zmaga strankam Matovičevih premierskih predhodnikov, Pellegriniju in čedalje bolj priljubljenemu Robertu Ficu, ki je pred tremi leti moral odstopiti zaradi škandala okoli umorjenega novinarja Jána Kuciaka.
• 78 od 150 poslancev je izreklo nezaupnico dosedanji vladi.
• Glasovanje o nezaupnici je končalo trimesečno krizo.
• Z ustavnim amandmajem bi omogočili predčasne volitve.